Avgust - Planinski Vestnik

OGV (Osterreichischer Gebirgsverein)
je, kakor smo že poročali, s
15 000 člani, s 25 kočami in 65-letnim
izročilom stopil v Alpenverein, v katerem
je bil že tudi v dobi od 1931
do 1945. Ta vključitev ni šla brez incidentov.
Tako je dunajski Touristenklub
sprožil zoper sekcijo OGV v.
Linzu hudo pravdo zaradi prestopa v
AV. Linška sekcija je na svojem
občnem zboru sklenila, da ne bo nikoli
več vzpostavila stikov s Touristenklubom,
tudi če bi se ta odločil,
da vstopi v AV.
Panevropski planinski kongres se
obeta še letos in bo baje v Grodenu.
Organizacijski komite se je ustanovil.
Društvo za raziskovanje jam se je
lani ustanovilo v Miinchenu z nalogo,
da razišče kraške pojave v Bavarskih
Alpah od Allgaua do Berchtesgadena,
jih turistično in znanstveno obdela in
se zato obrača na geologe, geografe,
hidrologe, meteorologe, zoologe, botanike,
paleontologe, antropologe, zgodovinarje,
etnologe in ekonomiste, da
društvu s svojim delom pomagajo.
Franz Nieberl, ki ga imenujejo
»Kaiserpapst« (Kaiserski papež) in je
znan po svojih turah in spisih, je
star 80 let. V Wilder Kaiser ima nekaj
prvenstvenih tur (severno steno
Kleine Halt, zahodno steno Totenkirchla,
Nieberlov kamin), plezal je
severno • steno Kaltwasserkarspitze,
Bettelwurfa in Kirchdacha, Tribulaun
(Pflei-scher), severno steno Poliškega
Špika (Montaž), Marltov greben v
Ortlerju, Campanile di Val Montanaia,
bil na 56 štiritisočakih, prehodil
korzikanske gore, Pireneje, bil na
mnogih vrhovih v Srbiji in Makedoniji.
Imenujejo ga tudi apostola turizma.
Pred dvema letoma je bil dvaindevetdesetič
na Totenkirchlu in stodvajsetič
na Scheffauerju.
Observatorij na Sonnblicku v višini
3106 m je najvišji observatorij v
Avstriji, ki ga je 1. 1806 zgradilo Dunajsko
meteorološko društvo s sodelovanjem
DuOAV. Do 1. 1938 se je
vzdrževal s privatnimi podporami, z
udnino in podporo Društva cesarja
Viljema. Po 1. 1938 so z veliko težavo
zbirali letnih 50 000 šilingov, ki so za
vzdrževanje potrebni. Šolska mladina
je zbrala osnovno vsoto za gradnjo
tovorne žičnice, društvo Sonnblick pa
je začelo izdajati planinsko-znanstveni
list »Sonnblick«, da bi z njim nabiralna
akcija še bolj uspevala.
Za varstvo prirode je izdal DAV
po dvodnevnih posvetovanjih resolucijo
o žičnicah in vzpenjačah, v kateri
pravi, da je v zadnjih letih že
večkrat svaril, naj se gradnja teh objektov
zavira. Vendar je kljub temu
v nemških Alpah že 41 žičnic, pri čemer
niso všteti smučarski lifti, v delu
pa je še cela vrsta novih. DAV je
proti žičnicam ne samo zato, ker so
gore poslednji otok osebne svobode,
osrečujoče prirodne lepote in tihote,
marveč tudi iz gospodarskih razlogov,
kajti tehnizacija gora bo uničila njihovo
turistično vrednost. Mednarodna
komisija za Alpe v Innsbrucku pa je
izdala navodila, kako naj se planinska
društva pobrigajo za snago v gorah,
da ne bo okoli koč in potov polno
odpadkov, kako naj skrbe za odvajanje
fekalij po kočah itd.
Nove žičnice vsepovsod — v Švici
so z njimi odprli nov smučarski paradiž
Pardiel na Piz Sol nad Ragazom
(severovzhodna Švica). Zgradili so
moderno žičnico z gondolami in smučarski
lift v višino 2222 m, od koder
drže spusti na vse strani. Pri Luzernu
je začela delati najdaljša žičnica v
Evropi. Žičnica gre iz Kriensa po lepem
smuškem svetu na 1415 m v severnem
pobočju Pilatusa. Žičnica ima
gondole (sistem Wallmannsberger,
Salzburg—Munchen), je dolga 4940 m
in v pol ure premaga 900 m višinske
razlike, v eni uri pa prevozi v obe
smeri po 400 oseb. Pri St. Moritzu je
žičnica zavzela Piz Nair (3025 m) iz
dolinske postaje Corviglia (2489 m). S