Avgust - Planinski Vestnik
Avgust - Planinski Vestnik
Avgust - Planinski Vestnik
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
(20 km predora). Šentgotardski predor<br />
pa je letos praznoval 75-letnico obstoja.<br />
Predor je naredil ženevski podjetnik<br />
Louis Favre.<br />
Botanično-geografsko ekspedicijo v<br />
Ande je vodil prof. dr. Rauh iz Heidelberga.<br />
Ekspedicija se je vrnila z<br />
lepo bero botaničnih ugotovitev, delala<br />
pa je 10 mesecev v Peruju v višinah<br />
nad 4000 m.<br />
33 smrtnih nesreč so v drugi polovici<br />
1. 1954 zabeležili na področju<br />
DAV. Vsega skupaj je bilo 108 nesreč.<br />
Druga najvišja gora na svetu naj<br />
bi po mnenju indijskih geofizikov<br />
bila Kančendzenga, ne pa K 2. Hierarhična<br />
lestvica vršacev našega planeta<br />
naj bi torej bila: Everest 8888 m,<br />
Kanč 8662 m, K 2 8559 m. Do tega indijskega<br />
mnenja pa je bilo takole:<br />
Everest 8888 m, K 2 8611, Kanč 8580 m.<br />
Mreža planinskih zavetišč je dovolj<br />
gosta, ne samo pri nas, marveč tudi<br />
drugod v Alpah. Tako je sklenila tudi<br />
konferenca predsednikov švicarskih<br />
planinskih sekcij letos marca meseca.<br />
Tudi število neoskrbovanih fiksnih<br />
bivakov naj se omeji in naj se grade<br />
samo s privoljenjem centralnih forumov.<br />
Tudi naši centralni forumi bodo<br />
morali z vso avtoriteto urejati in odrejati,<br />
kje naj se še izpopolni mreža<br />
planinskih postojank, kajti skupščine<br />
PZS že ugotavljajo, da je mreža dovolj<br />
gosta, pač pa je veliko bolj pereča<br />
načrtna obnova starih, častitljivih<br />
naših planinskih koč in domov.<br />
Južna stran Matterhorna je po dekretu<br />
italijanskega ministrstva za<br />
prosveto iz 1. 1954 s posebnim dekretom<br />
uvrščena med zaščitene predele.<br />
S tem je odpadla nevarnost, da bi s<br />
te strani potegnili na ta simbol gorske<br />
individualnosti vzpenjačo.<br />
Inštitut za alpsko arhitekturo so<br />
ustanovili na Tehnični visoki šoli v<br />
Turinu. Skrbel bo za arhitekturo<br />
gradbenih objektov v gorah, da bo<br />
upoštevala duha in pogoje gora in<br />
gorske pokrajine. Inštitut bo razpisoval<br />
stalne natečaje za najboljše rešitve.<br />
Doslej so dobili nagrado en Avstrijec,<br />
en Francoz, dva Italijana in<br />
en Švicar.<br />
270 žičnic in vzpenjač obratuje v<br />
Avstriji, 32 pa jih še gradijo.<br />
Avstrijska ekspedicija leta 1954 v<br />
Ande (dr. Kinzl, Mariner, Lugmaier)<br />
je skoraj vsa sredstva zbrala od privatnikov,<br />
OAV je dal komaj šestino<br />
strošov. OAV prireja ekspedicije v<br />
Ande že 22 let. Tudi ta poslednja je<br />
dala lepe rezultate. Dr. Kinzl, znan<br />
glaciolog, je ugotovil tudi za Ande<br />
hudo pojemanje ledenikov in dokaze<br />
poledenitve v ledeni dobi. Poročila<br />
omenjajo njegovo predavanje po vrnitvi<br />
in kot posebno senzacijo omenjajo<br />
čudovite rože, ki imajo do 10 m<br />
višine in izredne cvetove živih barv.<br />
Wastl Mariner je izjavil, da je v Peruju<br />
(Cordillera Huayhuash) videl<br />
vrsto drznih vrhov, s strmimi pobočji,<br />
pokritih z ledom in sipkim snegom,<br />
ki so bili tudi za pogumne in izurjene<br />
Tirolce preveč tvegani. Po njegovem<br />
je tu za bodoče alpinistične generacije<br />
še dovolj dela, vendar ni dovolj<br />
samo volja in sposobnost, marveč<br />
prav tako ugodne razmere in še sreča<br />
povrhu. OAV je dobil od province<br />
Huaras častno diplomo za raziskovanje<br />
skupine Cordillera Blanca.<br />
O starosti dreves imajo gozdarji<br />
nekaj zanimivih podatkov. Na neki<br />
smreki v Bosni so našteli 795 letnic<br />
in pravijo, da je v Bosni mnogo<br />
smrek, ki so stare 300 let in več. V<br />
pogorju Rofan na Tirolskem imajo<br />
macesen v višini 1500 m s 672 letnicami.<br />
V Diirrensteinu, kjer imajo<br />
Avstrijci še pravcati pragozd, je leta<br />
1951 vihar podrl črn bor s 514 letnicami.<br />
V Bosni imajo jelke, stare 350<br />
do 400 let, ena je bila celo 512 let<br />
stara. Podobne so v ostanku gozda<br />
Neuwald na Nižjem Avstrijskem. Pri<br />
hrastih je možno govoriti tudi o tisoč<br />
letih, čeprav je to težko ugotoviti, ker<br />
začne jedro trohneti. Mamutska drevesa<br />
v Kaliforniji pa so stara 2000<br />
do 3000 let.<br />
Planinska društva, zbirajte denarna sredstva za skupni dom<br />
prijateljev<br />
narave »ZLATOROG«<br />
v Ljubljani.