16.04.2014 Views

Avgust - Planinski Vestnik

Avgust - Planinski Vestnik

Avgust - Planinski Vestnik

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

(20 km predora). Šentgotardski predor<br />

pa je letos praznoval 75-letnico obstoja.<br />

Predor je naredil ženevski podjetnik<br />

Louis Favre.<br />

Botanično-geografsko ekspedicijo v<br />

Ande je vodil prof. dr. Rauh iz Heidelberga.<br />

Ekspedicija se je vrnila z<br />

lepo bero botaničnih ugotovitev, delala<br />

pa je 10 mesecev v Peruju v višinah<br />

nad 4000 m.<br />

33 smrtnih nesreč so v drugi polovici<br />

1. 1954 zabeležili na področju<br />

DAV. Vsega skupaj je bilo 108 nesreč.<br />

Druga najvišja gora na svetu naj<br />

bi po mnenju indijskih geofizikov<br />

bila Kančendzenga, ne pa K 2. Hierarhična<br />

lestvica vršacev našega planeta<br />

naj bi torej bila: Everest 8888 m,<br />

Kanč 8662 m, K 2 8559 m. Do tega indijskega<br />

mnenja pa je bilo takole:<br />

Everest 8888 m, K 2 8611, Kanč 8580 m.<br />

Mreža planinskih zavetišč je dovolj<br />

gosta, ne samo pri nas, marveč tudi<br />

drugod v Alpah. Tako je sklenila tudi<br />

konferenca predsednikov švicarskih<br />

planinskih sekcij letos marca meseca.<br />

Tudi število neoskrbovanih fiksnih<br />

bivakov naj se omeji in naj se grade<br />

samo s privoljenjem centralnih forumov.<br />

Tudi naši centralni forumi bodo<br />

morali z vso avtoriteto urejati in odrejati,<br />

kje naj se še izpopolni mreža<br />

planinskih postojank, kajti skupščine<br />

PZS že ugotavljajo, da je mreža dovolj<br />

gosta, pač pa je veliko bolj pereča<br />

načrtna obnova starih, častitljivih<br />

naših planinskih koč in domov.<br />

Južna stran Matterhorna je po dekretu<br />

italijanskega ministrstva za<br />

prosveto iz 1. 1954 s posebnim dekretom<br />

uvrščena med zaščitene predele.<br />

S tem je odpadla nevarnost, da bi s<br />

te strani potegnili na ta simbol gorske<br />

individualnosti vzpenjačo.<br />

Inštitut za alpsko arhitekturo so<br />

ustanovili na Tehnični visoki šoli v<br />

Turinu. Skrbel bo za arhitekturo<br />

gradbenih objektov v gorah, da bo<br />

upoštevala duha in pogoje gora in<br />

gorske pokrajine. Inštitut bo razpisoval<br />

stalne natečaje za najboljše rešitve.<br />

Doslej so dobili nagrado en Avstrijec,<br />

en Francoz, dva Italijana in<br />

en Švicar.<br />

270 žičnic in vzpenjač obratuje v<br />

Avstriji, 32 pa jih še gradijo.<br />

Avstrijska ekspedicija leta 1954 v<br />

Ande (dr. Kinzl, Mariner, Lugmaier)<br />

je skoraj vsa sredstva zbrala od privatnikov,<br />

OAV je dal komaj šestino<br />

strošov. OAV prireja ekspedicije v<br />

Ande že 22 let. Tudi ta poslednja je<br />

dala lepe rezultate. Dr. Kinzl, znan<br />

glaciolog, je ugotovil tudi za Ande<br />

hudo pojemanje ledenikov in dokaze<br />

poledenitve v ledeni dobi. Poročila<br />

omenjajo njegovo predavanje po vrnitvi<br />

in kot posebno senzacijo omenjajo<br />

čudovite rože, ki imajo do 10 m<br />

višine in izredne cvetove živih barv.<br />

Wastl Mariner je izjavil, da je v Peruju<br />

(Cordillera Huayhuash) videl<br />

vrsto drznih vrhov, s strmimi pobočji,<br />

pokritih z ledom in sipkim snegom,<br />

ki so bili tudi za pogumne in izurjene<br />

Tirolce preveč tvegani. Po njegovem<br />

je tu za bodoče alpinistične generacije<br />

še dovolj dela, vendar ni dovolj<br />

samo volja in sposobnost, marveč<br />

prav tako ugodne razmere in še sreča<br />

povrhu. OAV je dobil od province<br />

Huaras častno diplomo za raziskovanje<br />

skupine Cordillera Blanca.<br />

O starosti dreves imajo gozdarji<br />

nekaj zanimivih podatkov. Na neki<br />

smreki v Bosni so našteli 795 letnic<br />

in pravijo, da je v Bosni mnogo<br />

smrek, ki so stare 300 let in več. V<br />

pogorju Rofan na Tirolskem imajo<br />

macesen v višini 1500 m s 672 letnicami.<br />

V Diirrensteinu, kjer imajo<br />

Avstrijci še pravcati pragozd, je leta<br />

1951 vihar podrl črn bor s 514 letnicami.<br />

V Bosni imajo jelke, stare 350<br />

do 400 let, ena je bila celo 512 let<br />

stara. Podobne so v ostanku gozda<br />

Neuwald na Nižjem Avstrijskem. Pri<br />

hrastih je možno govoriti tudi o tisoč<br />

letih, čeprav je to težko ugotoviti, ker<br />

začne jedro trohneti. Mamutska drevesa<br />

v Kaliforniji pa so stara 2000<br />

do 3000 let.<br />

Planinska društva, zbirajte denarna sredstva za skupni dom<br />

prijateljev<br />

narave »ZLATOROG«<br />

v Ljubljani.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!