Avgust - Planinski Vestnik

katera PD in ustanovila posebne mladinske
odseke. Treba je pritegniti v upravne
odbore PD prosvetne delavce ter organizirati
mladini primerne izlete. Nujno pa
je tudi, da nudimo mladini indirektno
materialno pomoč, pri tem pa se moramo
vprašati, kako je z izvajanjem sklepa zadnje
skupščine, da se mora 25®/« vsakoletnega
dobička društvenega gospodarjenja
odvajati v poseben sklad za vzgojo planinskega
in alpinističnega kadra, s čimer je
mišljena vzgoja mladine. Zal so le redka
društva ta sklep v celoti upoštevala.
Za večje zanimanje mladine za gore je
PZS lani s sodelovanjem Sveta za prosveto
in kulturo LRS razpisala poseben natečaj
za planinske spise in risbe. Razpis je v
celoti uspel, saj se ga je v celoti udeležilo
nad 10 000 mladih ljudi. Takih in podobnih
oblik propagandnega dela bi se morala
posluževati tudi društva.
PZS se je letos udeležila 53 občnih zborov
PD z željo, da vsaj na ta način vzpostavi
tesnejši stik z društvi. Ob analizi
letošnjih občnih zborov PZS ugotavlja, da
so bili v splošnem bolje pripravljeni in
izvedeni kot pretekla leta. Tudi udeležba
je bila večja, vendarle samo v manjših
društvih, medtem ko je bila udeležba v
velikih društvih pičla. To je zopet dokaz
nezadostne in deloma tudi nemogoče povezave
s člani. Poročila so bila v glavnem
dokaj skrbno pripravljena, vendar je skoro
v vseh društvih, ki upravljajo planinske
postojanke, v poročilih prevladoval gospodarski
značaj. Ostale panoge so bile nakazane
le kot bodoče naloge, kar se ponavlja
vsako leto — o teh sklepih pa je
nato na naslednjih občnih zborih kaj malo
slišati.
Ob pregledu poslovanja društev v preteklem
letu je PZS ugotovila, da so nekatera
društva bolj druga manj uspešno
poslovala. Ne le na občnih zborih, tudi na
sejah, se je razpravljalo pretežno le o
gospodarskih vprašanjih, vmes še organizacija
plesa ali veselice, in društvena seja
je bila zaključena. Društveni odborniki
niso v zadostni meri delali homogeno. Vse
delo je ležalo v mnogih primerih le na
ramah nekaj odbornikov. Le malokatera
PD so poslovala v komisijah t. j. tako, da
je za določeno funkcijo izvoljeni odbornik
zbral okoli sebe sodelavce, s katerimi je
obravnaval vso problematiko določenega
sektorja in na seji upravnega odbora predlagal
v potrditev le najvažnejše sklepe.
Tak način dela je pravilen in se je izredno
dobro obnesel v PD Jesenice.
Posebno uspešni so meddruštveni sestanki
vseh planinskih društev in ostalih
fizkulturnih organizacij na določenem področju
v okviru SZDL, kakor n. pr. meddruštveni
sestanki zasavskih društev. Taki
sestanki so izredno priporočljivi, saj je
mogoče skupno voditi vse množične akcije,
urediti odnose med društvi, odstraniti
eventualne nesporazume in podobno.
V nekaterih društvih se je pojavila
tendenca, da mora biti društveni funkcionar
zaradi vzpodbude k delu in večje odgovornosti
honoriran z mesečnim vnaprej
določenim honorarjem. PZS ni proti temu,
da društva posebno agilne in prizadevne
odbornike ob koncu poslovnega leta ali
ob kaki drugi priložnosti pohvalijo ali nagrade
v tej ali oni obliki, toda stalni mesečni
honorar je oblika plače, ki je v nasprotju
z družbeno funkcijo PD in njenih
odbornikov t. j. prostovoljnostjo dela.
Delo v planinskih društvih je častna in
načelno brezplačna funkcija zavednega
planinskega delavca, ki mora imeti pred
očmi društveni ter družbeni interes, razvoj
in uspeh planinstva.
Posebno poglavje je tov. Fetih posvetil
tudi pošiljanju zapisnikov društvenih sej,
raznih poročil in statističnih podatkov. Velika
večina šteje to za nepotrebno zlo in
birokratizem PZS, pri tem pa pozablja,
da PZS ni nikak upravni organ društev,
temveč osrednja in skupna organizacija
vseh planincev in PD v LRS, da mora
delati za iste celje, kot jih imajo društva,
le da mora to svojo nalogo vršiti za celotno
republiko ter da je upravni odbor
PZS le izvršni organ celotne planinske organizacije.
Brez pomoči društev, brez poročil
in brez podatkov pa PZS te naloge
ne more izvršiti.
Ideja Gorske straže je stara približno
eno leto. Njena naloga je zaščita planinske
flore in favne ter skrb za kulturno obnašanje
v gorah. Medtem ko je ta organizacija
v inozemstvu združena z GRS, je to
nalogo pri nas prevzela taborniška organizacija.
Po izvršenih pripravah, ob sodelovanju
taborniške organizacije, PZS in
Zavoda za spomeniško varstvo se je vršil
že poseben tečaj, kjer so prejeli tečajniki
navodila o poznavanju flore, tehniki hoje
v gorah, o nevarnosti v planinah, prvi pomoči
in podobno. Način njihovega dela
obstaja v prepričevanju in vljudnem opozarjanju.
Zato naj društva nudijo Gorski
straži izdatno pomoč.
V poročilu komisije za alpinizem Je
tov. Tone Bučer navajal, da zajema alpinistika
v Sloveniji vedno širši krog planincev.
Predvsem se v alpinistične odseke,
na lastno iniciativo, pa tudi preko organizacijskih
ukrepov poedinih PD (plezalnih
šol, začetniških alp. tečajev, predavanj,
izletov) vključuje mladina. Alpinistični odseki
predstavljajo danes v svojih društvih
skoraj povsod močno žarišče ne samo alpinistične,
temveč splošne planinske dejavnosti.
Alpinistični odseki so se v glavnem
otresli ozkega gledanja zgolj na lastne
probleme. S svojim širokim delom v zadnjem
času so dokazali, da alpinistični odseki
niso samemu sebi namen, temveč tudi
trdna osnovna celica za vsestransko planinsko
udejstvovanje. Nekateri odseki so
v okviru svojih društev že prevzeli celotno
delo za vključitev mladine v planinska
društva, za njihove planinske izlete in za
njihovo planinsko vzgojo. Kot primer navede
alpiniste PD Maribor, ki svojo obveznost,
sprejeto na občnem zboru svojega
društva, že intenzivno izvršuje.
V preteklem letu so skoraj vsi alpinistični
odseki izvedli uspešno letne začetniške
plezalne tečaje, nekateri pa tudi
zimske. Poleg tega pa so AO Univerza,
Ljubljana-matica in Hrastnika organizirali
plezalne šole s skupno udeležbo 60 mladincev.
Pripomniti je, da vodstva odsekov
poudarjajo prvo pomoč v gorah in na
tehniko reševanja z namenom, da bo vsak
alpinist sposoben nuditi osnovno pomoč v
primeru nesreče v gorah. Nova odseka sta
bila ustanovljena v Ravnah na Koroškem
in na Bledu, odsek pa se snuje tudi pri
PD Koper. Povsod se pojavlja pereče
vprašanje rekvizitov, t. j. predvsem vponk
in plezalnih vrvi.