Avgust - Planinski Vestnik

tega vrha se bodo smučarji lahko posluževali
severnih strani smuškega ekspedicijo pred himalajskim mrazom.
je s svojim kvalitetnim delom zaščitil
sveta okoli St. Moritza, kjer se drži
Japonski alpski klub je stopil v
dober sneg še v pozni spomladi.
stike z OAV in obnovil prijateljstvo,
Vzroki nesreč so po statistikah zavarovalnih
družb zelo različni, vendar
ki je oživelo že 1. 1905. Izmenjavali
bodo letne publikacije, eden od japonskih
alpinistov, ki so se poskušali
odpade 78 % nesreč na pomanjkljivo
opremo in neizkušenost, samo 12 %
na 8125 m visokem Manasluju v Himalaji,
pa se je udeležil tečaja OAV,
nesreč povzroče naravne katastrofe,
10 % pa organske bolezni. Tirolski
ki ga je vodil Wastl Mariner.
filmski producent E. Wieser je zato
izdelal film »Klic gora«, ki nazorno
Rjavi alpski medved (Ursus arctos
kaže, kakšne nevarnosti preže na planinca
in gornika. Pri filmu so sode-
arctos L.) živi baje samo še v Italiji v
zapadnem Trentinu (Brenta in Adamello).
Abruški medved (Ursus arctos
lovali znani avstrijski planinski pisatelji
in gorski vodniki.
marsicamus Altobelli) je spet druga
vrsta. Trentinski medved je sicer zaščiten,
vendar izumira, saj teh živali
Ženevska sekcija SAC, ki ima
40 000 udov in je največja sekcija v ni več kot 20 do 24. Število se je zelo
Švici, je bila ustanovljena 1. 1865. Takrat
se je zbralo 14 planincev okoli iz Trentina bežal zaradi velikih hi-
zmanjšalo med vojno, po vojni pa je
generala Dufourja in ustanovilo deseto
sekcijo SAC. Letos torej praznu-
izsekavanja planinskih gozdov, v niždrotehničnih
del, še bolj pa zaradi
jejo v Ženevi 90-letnico.
jih predelih pa izsekavanja leščevja,
Za zaščito gozda so v Avstriji ustanovili
poleg vseh oblasti, ki morajo majhnega števila povzroča krvno so-
ki ga ima medved zelo rad. Zaradi
skrbeti za gozdno gospodarstvo, tudi. rodstvo degeneracijo (pred 10 leti je
posebno društvo. Gozdovi pokrivajo v sled merila 25—27 cm, zdaj komaj
Avstriji 37 % površine in se po mnenju
avstrijskih gozdarjev preveč iz-
en kvintal). Zato so vzbudile nekaj
18—20 cm, teža je padla na povprečno
koriščajo. Od 1. 1945 so posekali 9 milijonov
kubikov. Dr. Hosch je izra-
upanja novice, da se je balkanski
medved pojavil v koroških gorah. Ni
čunal, da to pomeni vsako sekundo
pa gotovo, da se bo trentinski medved,
ki se raje giblje proti Švici, srečal
z balkanskim. Te novice so za
en kubik. Društvo bo skušalo navajati
gozdne posestnike k umnemu gozdnemu
gospodarstvu (borilo se bo proti
nas mikavne še zato, ker imamo zdaj
že drugo leto v gosteh krvoločnega
izsekavanju planinskih gozdov, proti
kosmatinca v Zg. Savinjski dolini, ki
prehudi trebilni sečnji itd., proti podolžni
sečnji, sploh proti brezglavi
bi se ga kmetje radi odkrižali, ščitijo
pa ga lovci in notranja uprava.
eksploataciji gozdov v višjih legah),
da zaščiti ta nepogrešljivi kapital za
narodno gospodarstvo, neobhodno potreben
za celo vrsto gospodarskih paveda
opazili v Robanovem kotu, kjer
Letošnjo spomlad so sledove mednog,
za lepote pokrajine, za turizem
je hotel vdreti v ovčji hlev na Travniku,
dalje na Klemenškovi planini,
itd.
kjer se je pri belem dnevu mudil na
Ekspedicija dr. Tichyja na Co-oju
poti, in med Logarjem in Plestjem,
je v Avstriji povzročila veliko navdu- j
kjer ga je v rani jutranji uri videla
šenje. Geografska družba, ki bo prinedaleč
]
od poti sprehajalka. Spomladi,
ko je po gozdovih ležal še sneg,
hodnje leto praznovala 100-letnico, je 1
dr. Tichyja imenovala za častnega (
je mrcina ugrabil nekaj ovac, v poletnih
uda. Slavnostni govornik dr. G. Got- -
mesecih pa ni bilo slišati kaj
zinger je v tej »žepni« ekspediciji podobnega. '
Vsekakor je medved za te
slavil tipični avstrijski idealizem in J kraje nekaj, kar se ni pojavilo že več
požrtvovalnost in skromnost po izvršenem
uspehu. Dr. Tichy je dobil tudi c
desetletij.
Rennerjevo medaljo na slavnostni seji Število težjih fraktur pri smučarskih
nesrečah se množi. Dr. Rudolf
občinskega sveta mesta Dunaja. Dr. s
Tichy je imel svoje prvo predavanje Campell (
iz Pontresine piše, da komplicirane
zlome povzročajo moderne
o Co-oju pred delavci tekstilne tovar- c
ne v Bad Voslau in je v njem slavil s smuške vezi, ki nogo preveč uklenejo.
sposobnosti avstrijskega delavca, ki >: »Današnja smuška tehnika je vedno