Avgust - Planinski Vestnik

Valentina Staniča, dr. Kugyja in dr. I. C.
Oblaka, med kartami pa »Dolenjska z
Belo Krajino«, ki se bo imenovala »Partizanska
karta.« V seriji »Planinski vodniki
Slovenije« se pripravlja nujno potreben
vodnik »Triglavsko pogorje in njegova soseščina«.
Vodniku bo priložena karta in
številne ilustracije. Slovenska izdaja, ki
bo izšla spomladi 1956, bo trden temelj za
hrvaško in nemško izdajo, ki bodo dobro
služile v propagando za naše lepe gore.
Tov. Sršen Vekoslav je poročal za gospodarsko
komisijo. Poudaril je, da so
glavne nalbge gospodarjev PD še vedno
upravljanje planinskih postojank, za tem
pa gradnja planinskih postojank. Letošnji
Svet gospodarjev je ugotovil, da je bil
prioritetni gradbeni plan, ki ga je sprejela
skupščina PZS v Mariboru, skoraj 70
do 80'/« izvršen. To pa je bilo mogoče le
zato, ker je PZS razpolagala s precejšnjimi
finančnim sredstvi. V celoti je dala
na razpolago din 36 807 270.—. PZS je namreč
prejela poseben znesek iz regresa, t. j.
din 12 000 000.—, ki je znatno pripomogel,
da je bil načrt v tako veliki meri izvršen.
Zaradi tega je tudi Svet gospodarjev predlagal
nov prioritetni gradbeni plan za leto
1955, o katerem naj sedaj sklepa plenum.
Svet gospodarjev je tudi dal upravnemu
odboru PZS posebno pooblastilo, da lahko
sam določi manjše zneske izven tega programa
postojankam, ki so nujno potrebne
popravila zaradi nepredvidenih okvar. Od
PD dobiva PZS pogosto dopise, v katerih
se PD odločajo za novogradnje. Gospodarska
komisija pri tem opozarja vsa društva
na sklep skupščine v Mariboru, ki poudarja,
da je mreža planinskih postojank v
Sloveniji dejansko že tako izpopolnjena,
da je velikokrat novogradnja za sedanje
razmere odveč. Zato ponovno poudarja in
želi, da PD na vseh sestankih in debatah
upoštevajo to dejstvo ter usmerijo svoje
delovanje v obnovo, adaptiranje in modernizacijo
planinskih postojank.
Društva se tudi često obračajo na PZS
glede finančnih sredstev, na drugi strani
pa je opaziti, da imajo PD velike količine
obratnih sredstev na svojih tekočih računih.
Gospodarska komisija priporoča, da
PD vsa ta obratna sredstva skušajo v prvi
vrsti investirati v planinske postojanke, za
svoje poslovanje pa najamejo obratni kredit
pri Narodni banki.
PZS je na pobudo PD še pred skupščino
PZS v Mariboru sklicala poseben
sestanek nekaterih .PD, ki naj bi obravnaval
vprašanje upravljanja planinskih postojank.
Zadnje čase se namreč pojavljajo
primeri, da dajejo društva postojanke v
zakup oziroma oddajajo upravo postojanke
privatnikom pod pogoji, ki so bili običajni
pred vojno. Sklep Sveta gospodarjev,
ki je tudi obravnaval ta primer, Je
bil, da se načelno ostane pri takem upravljanju
planinskih postojank, kot je bilo
doslej, t. j. v režiji društva. Le v izjemnih
primerih, kjer razmere narekujejo
drugačne oblike upravljanja, se tolerirajo
drugačne oblike upravljanja. Vsekakor pa
je v vseh takih in podobnih primerih potrebna
poprejšnja natančna analiza gospodarskega
poslovanja tiste postojanke. Debata
je pokazala, da je obstoječi način
upravljanja planinskih postojank uspešen
in da je vsako opuščanje škodljivo za celotno
našo organizacijo. Tov. Sršen je pri
tem ponovno opozoril na Pravilnik o gospodarskem
poslovanju PD, ki je bil sprejet
na skupščini PZS v Mariboru in ki določa,
da mora biti vsaj en član kolektiva
planinske postojanke tudi član gospodarskega
odseka PD.
V pogledu nagrajevanja osebja v planinskih
postojankah je analiza pckazala,
da so oskrbniki dobro plačani. Čestokrat
pa se dogaja, da naši oskrbniki kljub pogodbi
ne dobivajo tisti odstotek dobička,
ki bi jim pripadal. Na posvetu gospodarjev
je bila tudi izražena želja, da bi se
PD v večji meri ukvarjala z analizo stroškov,
posebno režijskih stroškov, s čimer
bi lahko znižali cene in povečali rentabilnost
planinskih postojank, kar danes v
mnogih primerih zelo šepa. Društvom je
bila priporočena tudi uvedba butan plina
v kočah in podobno.
Poseben problem so cene. Prvotno je
PZS potrjevala režijske pribitke, kasneje
pa je to opustila in določila, da to vrše
sama društva. Na žalost pa v tem pogledu
v zadnjem času precej nazadujemo in se
vsiljuje dolžnost, da bi poostrili kontrolo
cen. Želeti je, da temu problemu PD posvečajo
več pozornosti, posebno tam, kjer
so v mešanem zakupu planinske postojanke.
Dogaja se, da v teh postojankah
cene niso kontrolirane in da oskrbniki
samovoljno zvišujejo cene. Posebno velja
to za preprosta jedila, ki morajo biti cenejša
in dostopna vsem planincem.
Posebno važno pri planinskih postojankah
je obračunavanje. Revizije pa so pokazale,
da postojanke opuščajo uporabo
obračunskih blokov, ki je edino sredstvo,
s katerim PD lahko vsaj do neke mere
vrši kontrolo. Obračunski bloki odpadejo
le tam, kjer obstaja natakarski sistem poslovanja.
Gospodarska komisija Je tudi ugotovila,
da so PD do skrajnosti slabo založene z
razglednicami in zemljevidi. PD naj tudi
temu vprašanju posvetijo več pozornosti
in skrbe, da bodo postojanke z njimi v
zadostni meri založene.
V planinskih postojankah se tudi vse
preveč pijančuje. Gospodarska komisija
stalno prejema pritožbe, da se v postojankah
ne vzdržuje hišni red. Tudi statistika
kaže, da je potrošnja alkoholnih pijač v planinskih
postqjankah vsako leto večja. Naša
skrb naj bo zato, da znižamo potrošnjo
alkoholnih pijač v postojankah in v čim
večji meri uvedemo brezalkoholne pijače.
PZS je bila na skupščini zadolžena, da se
zanima za dobavo brezalkoholnih pijač
brez velike embalaže, s čimer bi se ta
pijača znatno pocenila.
Na skupščini PZS v Mariboru je bilo
PZS naročeno, da oceni planinske postojanke,
vendar zaradi tega, ker društva ne
dostavljajo potrebnih podatkov tako, kot
bi bilo treba, v tem pogledu nismo dosegli
bistvenih uspehov. Po teh podatkih
bi lahko ugotovili vrednost planinskih postojank
in ali je naše poslovanje v postojanki
rentabilno ali ne. Zaključni računi
večkrat izkazujejo velik dobiček, to pa zaradi
tega, ker niso upoštevani stroška
amortizacije. Tako nam tudi ni znano, ali
spodjedamo svojo materialno substanco ali
ne. Da bi resnično že enkrat prišli do teh
podatkov, naj društva pohite z dostavo
teh podatkov.
Svet gospodarjev je tudi razpravljal o
dohodkih GRS, ki potrebuje za uspešno