Å tevilka 15, julij 2009 - Carinska uprava Republike Slovenije

More documents

Recommendations

Info

[IZ STROKE] > > > > Pilotska naloga Triglav Spomladi 2007 je bil prvi sestanek projektne skupine za varnostna pravila tveganja. Rezultati dela skupine so bili prvič predstavljeni vsem državam članicam EU na seminarju v Ljubljani, kjer smo se dogovorili o vseh najpomembnejših smernicah in standardih izvajanja varnostnih kontrol v sklopu varnostne uredbe. Slovenija je tako postala pomemben mejnik pri vzpostavitvi enotnih pravil in standardov izvajanja carinskih kontrol na zunanjih mejah Skupnosti. Na našo pobudo je bila takrat sprejeta odločitev o izvedbi pilotske naloge izvajanja varnostnih kontrol na kopenski meji, s katero bi preverili možnosti predlaganega načina izvajanja varnostnih kontrol in zaradi učinkovitejšega izvajanja kontrol prikazali potrebne organizacijske in postopkovne spremembe v državah članicah. Vse države članice so bile enotne, da bo največ težav pri izvajanju varnostnih kontrol povzročala kopenska meja Skupnosti. Komisija je dolgo iskala državo članico, ki bi lahko pripravila dokumentacijo o pilotski nalogi ter vodila in skrbela za vse ostale aktivnosti, povezane z njo. Sam sem na predlog Komisije sprejel ta izziv, čeprav sem se zavedal, da bom moral delati zunaj svojega delovnega časa. Tako je nastal dokument z smernicami za izvajanje varstvenih in varnostnih kontrol na kopenski meji. Na koncu se je bilo treba še odločiti o imenu. Vsi dobro poznamo naš najvišji vrh, ki Slovencem predstavlja izziv, saj marsikdo pravi, da nisi pravi Slovenec, če še nisi bil na vrhu Triglava. Zaradi posebnosti prometa na kopenski meji s kolonami tovornih vozil, z malo razpoložljivega časa za analizo tveganja (v kopenskem prometu 1 ura) in s skopimi informacijami v tranzitnih deklaracijah se mi je zdelo to ime idealno. K pilotski nalogi je bilo treba poleg mejnih izpostav pritegniti tudi nacionalne centre držav članic za analizo tveganja, ki bi lahko nudili podporo mejnim izpostavam s posredovanjem informacij. Treba je bilo pripraviti seznam kontaktnih oseb in lokalnih analitikov v sodelujočih državah članicah, nuditi posameznim državam članicam dodatne informacije o poteku naloge in organizirati izobraževanje o uporabi aplikacije RIF za lokalne analitike, ki bodo sodelovali v pilotski nalogi. Prvi del Izvajanje pilotske naloge je bilo razdeljeno na tri dele. V prvem je sodelovalo 8 držav članic s skupaj 16 mejnimi izpostavami. Pri nas se je prve faze pilotske naloge udeležila Izpostava Gruškovje. Na prvem usklajevalnem sestanku v Bruslju so bile v celoti sprejete predlagane smernice iz osnutka dokumenta. Dogovorjen operativni del je potekal med delovnim časom v treh ločenih tednih, od ponedeljka do petka. Glavna namena izvajanja prvega dela pilotske naloge sta bila testirati način izmenjave informacij o možnem pojavu tveganja med državami članicami in preveriti možnost umestitve varnostnih profilov tveganja v elektronske sisteme. Za učinkovito enotno obvladovanje tveganj v vsej Skupnosti pri vnosu blaga na območje Skupnosti je izredno pomembna hitra komunikacija med državami članicami. Če je mejna izpostava zahtevala dodatne informacije, so ji vsi sodelujoči nacionalni centri za analizo tveganja morali odgovoriti prek varne aplikacije RIF v manj kot eni uri od prejema zahtevka. Rezultat je bil več kot zadovoljiv. Med celotnim prvim delom je bilo na 325 zahtevkov po dodatnih informacijah kar 85 % vseh odgovorov poslanih v času ene ure. Največ težav je seveda povzročal jezik, saj so na mejah nekaterih državah članic tudi delavci s slabim znanjem angleščine. Za lažjo izmenjavo in komunikacijo smo zato raje uporabljali kode, ki so predstavljale posamezne zahtevane podatke. Slovenija je med pilotsko nalogo pomagala finskim kolegom izdajati tudi časopis »Triglav«, ki je v prvi fazi izšel 3-krat, do konca pilotske naloge pa je izšlo skupaj 8 številk. Njegov namen je bil opozoriti sodelujoče na pomembne roke pri izvedbi naloge in jih spodbuditi k aktivnejšemu pristopu. Po koncu prvega dela je sledilo še najtežji opravilo – priprava poročila. Vsakdo, ki je kdaj vodil mednarodno akcijo, ve, da je največja težava dobiti uporabne podatke. V 8 dneh je bilo treba iz prejetih informacij pripraviti kakovostno poročilo. Kljub jasnim navodilom in priloženim primerom pravilno izpolnjenega obrazca so bile informacije žal zelo pomanjkljive. Vendar nam je ob dodatnih naporih in poizvedovanjih uspelo pridobiti najpomembnejše podatke. Iz prvega poročila so razvidne naslednje ugotovitve: 10 │ CARINA.SI
[IZ STROKE] 1. Za zelo dobro se je izkazala delitev nalog, tako da se izpostava ukvarja le z lokalno analizo in kontrolo, nalogo izmenjave in pošiljanja potrebnih informacij pa prevzamejo nacionalni centri za analizo tveganja. Zato bomo tudi v nadaljevanju pilotskega projekta prosili nacionalne centre držav članic, ki ne sodelujejo v projektu, da poskusijo sodelovati pri posredovanju informacij za svojo državo članico. 2. Podatki v elektronski tranzitni deklaraciji NCTS in zvezku TIR so pomanjkljivi in ne omogočajo učinkovitega izbora tranzitnih deklaracij za kontrolo. 3. V vsaki izmeni mora biti vsaj en posameznik z znanjem angleškega jezika. 4. K sodelovanju je treba privabiti tudi nacionalne centre za analizo tveganja v vseh ostalih državah članicah. 5. Kontaktna oseba v vsaki državi članici mora biti na razpolago 24 ur na dan in 7 dni v tednu. 6. Profili tveganja se morajo vnašati centralno prek ene točke v državi članici, ki je odgovorna tudi za izmenjavo povratnih informacij, povezanih z izvedenimi kontrolami. 7. Med pilotsko nalogo je bilo nekaj večjih zasegov, med njimi zaseg 20 kilogramov heroina in 3 milijonov cigaret. Nasmejani kolegi skupine Triglav po sestanku v Bruslju. Foto: arhiv GCU Drugi del Čas drugega dela pilotske naloge je bil določen na sestanku skupine za kopensko mejo na Dunaju. Izvajal se je v dveh ločenih terminih po 24 ur skupaj. Namen je bil preveriti pripravljenost držav članic na 24-urno izvajanje varnostnih kontrol, kot je načrtovano po 1. 7. <strong>2009</strong>, in izmenjavo informacij. V drugem delu je sodelovalo 20 držav članic s skupaj 44 mejnimi izpostavami. To so bile vse države članice z zunanjo kopensko mejo Skupnosti, razen Nemčije. Že drugi dan se je pojavila tehnična napaka aplikacije RIF, kar je pomenilo, da mora tudi Komisija zagotoviti 24-urno vzdrževanje svojih informacijskih sistemov. Kljub tehničnim težavam v prvem delu pilotske naloge so si v drugem delu sodelujoče države članice izmenjale več kot 1600 informacij. Samo v 39 primerih NRAC iz države članice, kamor je bila pošiljka namenjena, ni poslal odgovora mejni izpostavi tranzita. Povprečni čas za odgovor je bil 9 minut in 39 sekund. Med pilotsko nalogo se je pokazala dodatna potreba po vzpostavitvi varne pošte ali foruma, prek katerega bi si lahko enostavneje izmenjevali posamezne informacije. V drugem delu smo ugotovili, kako so posamezne države pripravljene na 24-urno izvajanje varnostne uredbe. Kar 33 pošiljk, pri katerih so se zahtevale dodatne informacije, je bilo namenjenih v Nemčijo. Ker pa Nemčija v pilotski nalogi ni sodelovala, ni bilo mogoče dobiti vseh potrebnih informacij za lokalno analizo. Tretji del Tretji del pilotske naloge je bil v maju letos med dnevnim delovnim časom. Sodelovalo je 23 držav članic. Namen je bil pridobiti uporabne informacije za varnostne kontrole v tranzicijskem obdobju od <strong>julij</strong>a letos do začetka leta 2011, predvsem v zvezi z izboljšanjem kakovosti podatkov v tranzitnih deklaracijah. Vsaka država članica je poslala število tranzitnih deklaracij s pomanjkljivimi podatki na poljubno izbran dan v trajanju projekta. Pilotska naloga je posnela dejansko trenutno stanje v posameznih državah članicah in jim tudi nakazala potrebne organizacijske in sistemske spremembe do popolne uvedbe varnostne uredbe. Rad bi se še posebej zahvalil vsem sodelujočim pri pilotski nalogi, saj so vsak po malem prispevali k uspešni izvedbi. Triglav zdaj poznajo številni kolegi v državah članicah, ki ne samo vedo, kje je, temveč poznajo tudi njegovo višino, kar me včasih preseneti. Na koncu še povzemam besede vodje oddelka C6 za obvladovanje tveganja v Komisiji Paula Brennana, ki je na enem izmed sestankov predstavnikom iz skupin za pomorski in letalski promet dejal: Triglav ni samo najvišja gora v Sloveniji, temveč vas po uspešnosti izvedbe sodelujoči tudi gledajo z njenega vrha. Jože Kavčič, GCU CARINA.SI │ 11
Page 1 and 2: carina.si I Glasilo Carinske uprave
Page 3 and 4: [INTERVJU] Prvi v državni upravi z
Page 5 and 6: [INTERVJU] zaradi zamika pri prenov
Page 7 and 8: [IZ STROKE] sladkor, škrob ali cel
Page 9: [IZ STROKE] mesecu, ki sledi koncu
Page 13 and 14: [IZ STROKE] projekti v carini je v
Page 15 and 16: [IZ STROKE] zmanjšala morebitne zl
Page 17 and 18: [IZ STROKE] Pri nadzoru naj bi se o
Page 19 and 20: [IZ STROKE] ~ projektna tveganja (t
Page 21 and 22: [DOGODKI] Kako je nastal slovenski
Page 23 and 24: [DOGODKI] Predstavitev testne verzi
Page 25 and 26: [DOGODKI] informacijskega sistema,
Page 27 and 28: [DOGODKI] način letnega načrtovan
Page 29 and 30: [DOGODKI] Kot primer dobre prakse j
Page 31 and 32: [IZMENJAVE] Delovni obisk Fiscalis
Page 33 and 34: [ŠPORT IN PROSTI ČAS] Italijanski
Page 35 and 36: [ŠPORT IN PROSTI ČAS] Spremenjena
Page 37 and 38: [ŠPORT IN PROSTI ČAS] osvežitev
Page 39 and 40: [ZANIMIVOSTI] Pri osamosvajanju je
Page 41 and 42: [ZANIMIVOSTI] Fotoaparat celjske mo
Page 43 and 44: [CARINSKA KRIŽANKA]

Å tevilka 15, julij 2009 - Carinska uprava Republike Slovenije

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?