Å tevilka 15, julij 2009 - Carinska uprava Republike Slovenije

[IZ STROKE]
zmanjšala morebitne zlorabe. Postopek, ki ga predlaga
Evropska komisija, v praksi ni novost, saj so se tranzitni
postopki izvajali na način, kot ga predlagajo v Bruslju,
že prej. Carinska uprava RS je takrat imela težave pri
zaključevanju tranzitnih postopkov, saj jih je mnogo
ostajalo odprtih, ker se je sled za blagom izgubila,
poizvedovalni postopki pa so bili neuspešni.
Gre za problem, ki ga morajo reševati države članice
skupaj s Evropsko komisijo, zato mora slovenska carina
v Odboru za carinski zakonik, Sekciji za tranzit, izraziti
dvom o učinkovitosti in smiselnosti predlaganih določb
za izvajanje tranzitnega postopka na osnovi obrazca
302. Predlog izvedbenih določb carinskega zakonika
za izvajanje tranzitnega postopka na osnovi obrazca
302 bo obravnavan na naslednjih sestankih omenjenega
odbora, zato se bodo nadaljevali pogovori o tranzitnem
postopku blaga »sil NATO« med Evropsko komisijo in
posameznimi državami članicami. Slovenija je v Bruslju
že opozorila na možne zlorabe obrazca 302 in pozvala
Evropsko komisijo, naj razjasni nekatera vprašanja.
Nadaljnji razplet dogodkov sledi v naslednji številki
glasila.
Jan Leš, GCU
Monitoring ali spremljanje izvajanja skupnostne
zakonodaje
Monitoring je nova oblika nadzora nad izvajanjem
skupnostne zakonodaje. Program vodi Evropska
komisija, nadzorni organ pa je Skupina za carinsko
politiko, ki daje strateške usmeritve in oceni rezultate.
V monitoring so aktivno vključene države članice,
vzpostavljena je posebna mreža nacionalnih kontaktnih
točk. Posamezne države članice lahko tako prek svojega
predstavnika vplivajo na odločitev, katera področja se
bodo nadzirala, sodelujejo pri izvajanju nadzora in
spremljanju uvajanja rezultatov nadzora. Prvi nadzor v
takšni obliki se je poskusno začel izvajati v letu 2008.
Kako poteka izbira področja za monitoring
Monitoring se izvaja na tistih področjih skupnostne
zakonodaje, na katerih obstaja večja verjetnost
nepravilnosti. Področja se določijo na podlagi kriterijev
tveganja s finančnega, ekonomskega, administrativnega,
pravnega in varnostnega vidika. Pri izbiri področij
sodelujejo države članice, ki lahko podajo svoj predlog,
ki se obravnava na sestanku nacionalnih kontaktnih točk,
potrdi pa ga Skupina za carinsko politiko. V letošnjem
letu se je tako končal nadzor nad izdajo potrdil AEO, v
teku pa je nadzor nad izdajanjem zavezujočih tarifnih
informacij. V predlog za leto 2010 so vključeni REM REC
(povračilu in odpust carinskega dolga), poenostavljeni
postopki in upravljanje s tarifnimi kvotami.
Rezultati
Rezultati takšnega nadzora naj bi vodili do pravilne
in enotne uporabe carinske zakonodaje na celotnem
območju Skupnosti. Rezultati in odkritja vsakega
opravljenega nadzora so povzeti v poročilu o obisku
posamezne države članice in zbrani v zaključnem
poročilu. Poročilo vključuje predloge in priporočila
carinskim upravam na eni strani ter Generalnemu
direktoratu za davke in carinsko unijo (TAXUD) na
drugi strani. Za državo članico gostiteljico pomenijo
priporočila napotek za izboljšanje dobre prakse,
za povečanje učinkovitosti izvajanja nacionalne
zakonodaje, za spremembe nacionalne zakonodaje in
navodil. TAXUD-u prinaša poročilo nadaljnje napotke
za spremembe skupnostne zakonodaje in služi pripravi
smernic. Pri tem se monitoring loči od drugih vrst
nadzora, saj je njegov glavni namen izboljšanje in
poenotenje izvajanja zakonodaje, ne pa odkrivanje in
kaznovanje kršitev. Če se te odkrijejo oziroma če pride
do nesoglasij med TAXUD-om in posamezno državo
CARINA.SI │ 15