[CARINARNICA MURSKA SOBOTA] > > >Slovenija se je intenzivno pripravljalaza sprejem nove in uveljavitev žesprejete zakonodaje, poleg tega pana prevzem in nadzor celotne mejev Sloveniji. V pristojnost CarinarniceMurska Sobota so prišli novi mejniprehodi na meji z Republiko Hrvaško,kar je v začetku povzročilo precejšnjekadrovske težave. Postopno se je izgrajevalanova carinska služba <strong>Republike</strong><strong>Slovenije</strong>, carinski predpisi pa sose začeli prilagajati potrebam časa.V svojih spominih na čas osamosvojitvesem skušal opisati takratno dogajanje,kot sem ga doživljal. Vsi, ki smo se takratodločili in smo prispevali svoj skromnidelež k organiziranosti in delu carinskeslužbe, smo lahko na to ponosni.Ludvik Mörec, CU Murska SobotaOdhod zadnjega carinika z MPGornja RadgonaOsamosvojitvena vojna je dala mojimdoživetjem poseben pečat. V tem časusem služboval na mejnem prehoduv Gornji Radgoni. Bil sem zadnjicarinski delavec, ki je zapustil mejniprehod pred prihodom jugoslovanskevojske v Gornjo Radgono. Pred temsem imel v nočni izmeni kontroloiz Zvezne carinske uprave. NamigJelača me je precej dolgo zasliševalo načinu dela, “odvajanju” denarja indrugem. Nisem mu dal nobene izjavein sem ga odslovil, naj se zjutraj javipri upravniku carinarnice.Pred svojim odhodom sem službenestvari (računalnike, pisalne stroje,klešče) dal v dve kovinski omari, ki stapo vdoru jugoslovanske vojske ostalizaklenjeni in nepoškodovani. Ob odhodumi je komandir takratne mejnepolicije dejal, da se bo policija pričelaumikati v bližnji gozd in da grem lahkoz njimi. Odgovoril sem mu, da semvse, kar je bilo mogoče, pospravil, zaklenil,ključe, pečate, žige in denar panesem s sabo domov. Tako sem odšelz mejnega prehoda peš, približno dvakilometra ob reki Muri, do doma pame pripeljal voznik mopeda.Po končani osamosvojitveni vojni semse vrnil na uničeni mejni prehod, kjersem s sodelavci pričel s čiščenjem inopravljanjem carinskega dela.Foto: Arhiv CU Nova GoricaŠtefan Ščap, upokojeni delavec CUMurska Sobota10 | CARINA.SI
[CARINARNICA CELJE]Revizorji iz BeogradaTudi Carinarnica Celje je bila junija1991 vključena v »program discipliniranja«,ki ga je izvajala Zvezna carinska<strong>uprava</strong> (SUC) iz Beograda v Sloveniji.V ta namen so teden dni pred začetkomvojne za Slovenijo prišli v našo carinarnicoiz Beograda trije carinski revizorjiinštruktorji, ki naj bi kontrolirali našedelo in nam pomagali pri delu.Prve dni je bilo enako kot ob prejšnjihzveznih kontrolah, po nekaj dneh pa jepostalo dokaj mučno, saj je zmanjkalosnovi za kontrolo. Potrebno je bilo počakatina dan D, ko naj bi prevzeli vodenjeCarinarnice Celje. S seboj so namreč žeimeli odločbe o zamenjavi upravnika inšefov izpostav v Celju in Velenju.V zgradbo carinarnice je v noči s 26. na27. junij prispela enota TO <strong>Slovenije</strong>,da bi zavarovala objekt. Ko so zjutrajiz hotela Evropa prispeli revizorji, sobili povabljeni v upravnikovo pisarno,kjer jim je upravnik ob kavi pojasnilrazmere. Jasno jim je bilo povedano, dav naši carinarnici ne morejo opravljatinobenega dela več. Brez ugovarjanja sozapustili carinarnico.Na naše veliko presenečenje so naslednjejutro spet prišli. Z njimi je bila tudiženska, ki je prejšnje dni ni bilo. Predvhodom v carinarnico je njihov avtomobilustavil oborožen pripadnik TO,ki jim ni dovolil izstopiti iz avtomobilain je poklical upravnika. Ta jim je razložil,da ne morejo več v carinarnico,in jim svetoval, naj čim prej zapustijoSlovenijo preko Zidanega Mosta inKrškega, kjer je bila odprta še edinapot proti Beogradu.Nasveta žal niso upoštevali, temveč sose v skladu z navodili SUC zatekli v vojašnicoJLA v Celju, za kar smo izvedelišele po deblokadi vojašnice.Revizorji so svoje doživetje in občutkepozneje opisali v eni izmed zadnjih številklista delavcev carinske službe SFRJCARINIK, v članku »Ratni izveštaj SMB(sivo maslinaste boje) carinika - U prvimobrambenim redovima«. V nadaljevanjuskrajšano povzemam ta članek, dastarejše carinike spomnim na tiste čase,mlajše sodelavke in sodelavce pa seznanimz vojnimi časi slovenske carinskeslužbe v letu 1991. Takole je poročaljugoslovanski carinski časopis:»... carinsko uniformo smo zamenjaliz vojaško in namesto pisal ali klešč zaplombiranje smo v roke vzeli puške in deliliusodo z vojaki JLA, med katerimi smo senepričakovano znašli. Za moški del našeštiričlanske ekipe to ni bila neka posebnasituacija, za sodelavko pa je bil to velik šok– a se je zelo dobro vživela v ta položaj,tako da je kmalu dobila ime ‘vojničkamajka’ ... 27. junija nas je pred vhodomv carinarnico v Celju pričakal oboroženteritorialec, ki nam ni dovolil vstopa vzgradbo. Upravnik carinarnice nam jesporočil, da smo nezaželeni, ker je tu sedajslovenska carina in ne zvezna. Tako smo zv naše hrbte uperjenimi puškami zapuščalisvoje dosedanje delovno mesto in se vrniliv hotel. V hotelu smo zvedeli, da je zanami razpisana poizvedba (tiralica), zatosmo skozi hotelsko kuhinjo poiskali izhod– rešitev pred teritorialci, ki so nas pravkarhoteli vkleniti …Po posvetu s SUC smo bili napoteni vkasarno v centru Celja, kamor nam jenekako tudi uspelo priti. Kasarna je bilanamreč pod blokado TO, v njej sta bilaizključena elektrika in telefon, starešinskikader pa se je pripravljal na predajo ...Številčno stanje v kasarni se je kmaluzmanjšalo na vsega nekaj starešin in 150vojakov, od katerih polovica še ‘zakletve’ni opravila … in nas štiri carinike (enacarinica), ki smo na lastno zahtevo vzeliorožje v roke. Okoli kasarne je bilo 2000teritorialcev, med katerimi so bili tudiprebegli iz kasarne ... Na mlade vojake,ki so jih zapustili starešine, je bil vršenvelik psihološki pritisk … Pod psihološkimpritiskom, v strahu, napetosti in negotovostismo v kasarni preživeli 7 dni in 7 neprespanihnoči tudi mi. Eden naših kolegovvseh teh pritiskov ni več prenašal, zatonam je nekako uspelo vzpostaviti pismenikontakt s teritorialci in jim pojasniti, dasmo mi cariniki in da se želimo le vrnitidomov, z njihovo garancijo, da nas ne bodozajeli. Po mnogih peripetijah, policijskihobdelavah, negotovosti (da bomo mogočekljub vsem zagotovilom le zajeti), se nam jeuspelo prebiti skozi barikade in ob slabemvremenu na poti vrniti domov ... V Celju nibil izstreljen niti en naboj .… Ostal nam jepa čuden občutek, ko smo se po vsem doživetemkončno zopet znašli na svobodi ... !«Skoraj celotna številka lista CARINIKs pomenljivim naslovom na naslovnici»Jedinstvena služba – dokle?« (Enotnaslužba – kako dolgo še?) je bila posvečenazapisom spominov na dogodke, kiso jih delavci takratne SUC Beogradpreživeli na območju <strong>Slovenije</strong> v časuslovenske vojne, ko so bili v Slovenijonapoteni z nalogo, da prevzamejo vodstvov vseh slovenskih carinarnicah.Spomine zbral in zapis oblikoval:Ivan Šef, Izpostava CeljeIvan ŠefFoto: Arhiv CU CeljeCARINA.SI | 11