[CARINARNICA MARIBOR] > > > > > >Šentilj, Jurij, Gruškovje, ZavrčVeliko nas je še aktivnih v Carinskemuradu Maribor, ki smo doživeli veseljein ponos ob ustanovitvi lastne državeter strah in tesnobo, ko je jugoslovanskaarmada napadala lastni narod.Ponosni smo na dosežke v našemuradu v vseh teh letih, ne smemo papozabiti, kako se je začelo.Cariniki takratne Carinarnice Mariborso na mednarodnih mejnihprehodih Šentilj in Jurij delali ves časvojne za Slovenijo, svojih dolžnostiniso mogli opravljati zgolj v času neposrednihspopadov.Začelo se je z vojno. Ko smo 25. junijapostali slovenski cariniki in dobili priponkeCARINA REPUBLIKA SLO-VENIJA se nam je zdelo, da smo delnečesa velikega, kar se človeku lahkozgodi redko v življenju.Tank teritorialne obrambe na mejnem prehodu ŠentiljFoto: Boris Strmšek, dokumentacija časopisa VečerPolicist v obkoljenem ŠentiljuFoto: Egon Škamlec, dokumentacija časopisa VečerŠentiljNaslednji dan so že hrumeli tankiproti Šentilju, obkolile pa so ga tudimejne enote JLA.Sledil je poskus prihoda zveznih miličnikovin carinikov na mejni prehod s helikopterji,kar sta policija in teritorialnaobramba preprečili. Vojno za Slovenijoso prebili v stražnici JLA v Ceršaku,približno 5 km vzhodno od mejnegaprehoda. Šentilj so videli samo iz zraka.V Beogradu so bili tako prepričani v svojuspešni prihod, da so že klicali na Šentiljin želeli vodjo zvezne carine. Slovenskicarinik jim je z velikanskim veseljempovedal, da jih na Šentilju še ni.Do odločilnega spopada je prišlo 2. julija.Tanki so zaradi barikad in uspešneobrambe potrebovali do Šentilja celetri dni. Nekaj kilometrov pred Šentiljemso jih enote teritorialne obrambeprisilile k predaji, tako da so tanki pri-speli na mejo s slovenskimi oznakami.Na meji so takoj tudi bojno delovali, sajso s topovskim ognjem prisilili k vdajiposadko mejne stražnice JLA Šentilj.JurijNa mejnem prehodu Jurij so se večjeaktivnosti dogajale predvsem na avstrijskistrani, saj so njihovi vojaki izkopalistrelske jarke za obrambo proti vojskiJLA. Milica in teritorialna obramba staves čas vojne varovali mejni prehod.Čeprav naj bi se stanje v Jugoslaviji zBrionsko deklaracijo umirilo, je ta že takratpriznala slovensko carinsko službo.Sledili so trije meseci do 8. oktobra1991, ko so potekali razni obiski. Nekateriso celo pričakovali, da bomoslovensko zastavo zamenjali s staro.Dočakali smo legalno nastanitev najužno mejo, razmere pa so bile vseprej kot normalne.4 | CARINA.SI
[CARINARNICA MARIBOR]Policist med vojno na mejnem prehoduJurijFoto: Danilo Škofič, dokumentacija časopisa VečerGruškovjeIn kako je carinik Jože Petrena doživljalzačetke nove slovenske meje?8. oktobra sta se skupaj s sodelavcemDušanom Frangežem odpeljala namestona Jurij, kot vsa leta doslej, napovsem nov prehod Gruškovje. Bilasta prva predstavnika carine na temkoncu <strong>Slovenije</strong>, začela sta v dnevniizmeni in sledile so jima izmene podva carinika v vsaki. Nikakor ne morepozabiti svojega prvega delovnegadne, ko je zavzel »svoj položaj« dobesednopod milim nebom. Vse, karje bilo tam, je bil Kompasov senčnik,brez kotička zavetja, brez sanitarij …Vreme tudi ni obetalo nič dobrega.Tik preden se je ulilo, jima je takratniupravnik Carinarnice Maribor MirkoWeingerl prinesel iz Maribora dežneplašče in ju rešil mokrih oblačil. Endelček prostora v svojem zabojnikuso jima odstopili policisti, ki so bili vGruškovju že nekaj mesecev prej – nakontrolni točki, svoje zabojnike pa socariniki dobili že čez nekaj dni.A razlike med urejenimi carinskimiprostori na Juriju in zabojniki nikakorni mogoče pozabiti kar čez noč.Pravega prometa in carinskega delaseveda v prvih dneh ni bilo. Carinikiso potnike šele navajali na svojo prisotnostin na novi mejni prehod. Tose je kmalu spremenilo: povečeval seje mednarodni tovorni promet in tudipotniškega je bilo vsak dan več.Začetki dela slovenske carine na Gruškovjuso bili brez prisotnosti hrvaškeCarinik Jože Petrena v prvih dneh carinske kontrole na GruškovjuFoto: Egon Škamlec, dokumentacija časopisa Večercarine; ko se je na njihovi strani odprlMacelj, hrvaški cariniki prav tako nisoimeli strehe nad glavo – v svojem zabojnikuso jih tako nekaj dni »gostili«slovenski kolegi.ZavrčPodobno je bilo v Zavrču, kjer smozabojnike dobili novembra. Upravnikcarinarnice je carinike prvi dan samodpeljal na novo delovno mesto. Inkako se tega spominja?»Tisto jutro v oktobru, ko sem carinikeodpeljal v smeri Gruškovja in Zavrča,je bilo dokaj turobno in deževno. VZavrču smo se med samimi delovnimistroji zapeljali na golo gradbišče, dež jesicer pojenjal, a blata je bilo do gležnjev.Sredi gradbišča je imela policija svojmini zabojnik, neke vrste prikolico vvelikosti ene mize in enega stola, ter ničesardrugega. Prvi objekt – gostilna – jebil oddaljen dobrih 300 m, na levo indesno pa njive koruze in grmovje. Mejniprehod je sicer bil v fazi izgradnje,toda daleč od tega, da bi bil primeren zacarinsko delo. Veste, od carinikov semvedno zahteval, da se delo opravlja vestnoin dobro – a poskrbel sem tudi zato, da so bili pogoji dela vredni človeka.Policistka, ki je bila tistega dne v službi,se je na moje vprašanje, kje so sanitarije,žalostno nasmehnila, skomignila zrameni … In bilo je dovolj. Fantom semdejal, da gremo nazaj! No, na delovnomesto so cariniki ponovno prišli, ko jebil postavljen zabojnik – vsaj streho nadglavo so imeli.Vsekakor začetki niso bili enostavniniti za nas carinike niti za tamkajšnjeprebivalstvo. Veliko je bilo ljudi, ki soimeli stalno prebivališče na eni strani,na drugi pa zemljišča; branjevke, ki sooskrbovale tržnice Ptuja in Mariboraso bile v glavnem z domačij onkrajmeje. Vse te primere je bilo potrebnorešiti na najmanj boleč način.«Na tej poti v Zavrč je bil tudi carinikMilan Kolarič, ki se je takole spomnilCARINA.SI | 5