jubilejna Å¡tevilka - Carinska uprava Republike Slovenije

[CARINARNICA SEŽANA] > > > > > >Darko Žigon na MP Fernetiči,2. julija 1991Foto: arhiv CU Sežanazavarovati vse pomembne točke okolisežanske občinske stavbe, kjer naj bi sepredstavniki občine pogajali z generalomČadom, poveljnikom Reške garnizije.«In carina? »Agresorji so istočasno stanki na Fernetičih prevzeli mejo tako,da so postavili svoje carinike, ki so jihpripeljali iz Beograda in jih namestili vsežanski vojašnici. Službujoče carinikeso postavili pred dejstvo: ostati z agresorjiali oditi domov. Jugoslovanski carinikiin tisti, ki so ostali z njimi, so potemzasedli mejni prehod. Svojo kulturo jimje uspelo pokazati, saj so v tistih nekajdnevih uničili vse, kar je bilo mogočeuničiti. Medtem so pogajalci na občinidosegli dogovor, da se tanki umaknejo zmeje. In ne samo to, obveljal je pogoj, dase čez Sežano odpeljejo na tovornjakih.Sežančani so stali ob cesti in navdušenoploskali odhajajočim poražencem. To jebilo veselja!«Vprašam ga, ali ga je bilo med vojnokdaj koli česar koli strah in pravi:»Strah? Takrat nismo mislili na to, karbi se lahko slabega zgodilo. Enostavnonismo razmišljali, pa tudi časa ni bilo,to je prišlo kasneje, potem ko smo sepogovarjali, analizirali … Med vojnonas je vodila ena sama misel: svobodnaSlovenija za vsako ceno.«Mnogi vemo, da je bil Darko Žigon ssvojo ekipo prvi, ki je ponovno odprlmejni prehod Fernetiči. O tem ponosnopove: »2. julija (točno na dan, kosem praznoval 16. obletnico nastopa carinskeslužbe), smo v službi TO tik predpolnočjo prišli na Fernetiče in ponovnoprižgali luči na mejnem prehodu. Mejniprehod je bil spet odprt. Italijanski kolegiso prihiteli s svoje strani mejnega prehodak nam, bili so tako vznemirjeni,da nam niso mogli povedati, kako zeloso veseli, da smo ponovno tukaj. S sebojso prinesli (tak je bil običaj za novo leto)steklenico šampanjca in nazdravili smo.Ganljiv je bil trenutek, ko smo dvignilislovensko zastavo. Neizmerno smo biliponosni na ponovno postavljeno tabloz napisom Republika Slovenija. Mejaje bila pod slovensko oblastjo, 3. julijazjutraj pa je slovenska carina ponovnozačela opravljati svoje delo.«Darko je bil do 10. julija v uniformi TO,nato je ponovno oblekel carinsko uniformo.Spomni se, da se je v času trimesečnegamoratorija, do 8. oktobra,veliko sestankovalo, načrtovalo, pripravljalse je načrt nove sistemizacije,ki ga je narekovalo vzpostavljanje južnemeje s Hrvaško.8. oktobra ob 7. uri je kot vodja novoustanovljenegamejnega prehoda Starodskupaj z dvema sodelavcema začelizvajati carinsko kontrolo. Pripoveduje:»Najprej je bila pisarna kar v prtljažnikuosebnega vozila, delo se je opravljalo podmarelo na cestišču, nekaj dni pozneje paso pripeljali pravo razkošje: pisarniškizabojnik. Ko so čez nekaj tednov prišli šehrvaški cariniki, ki niso imeli ničesar svojega,smo jim na ponudili mizo in prostorv bivalniku. Tako slovenski kot hrvaškicariniki smo imeli enake uniforme, šeiz skupne jugoslovanske službe, razlikovalismo se le po priponkah RepublikaSlovenija in Republika Hrvaška. Ker nibilo običajno, da imajo cariniki različnihdržav enake uniforme, so bili potniki,predvsem tujci, zmedeni in začudeni.Dobra stran delovnega mesta pa je bila,da je bilo treba šoferjem samo enkrat iztovornjaka, saj so carinske formalnostidveh držav opravili na enem mestu: slovenskiizstop blaga iz države Slovenije inhrvaški vstop blaga v državo Hrvaško aliobratno. Pravo pionirsko delo.«Spomladi leta 1992 je bil Darko premeščenza vodjo CI Jelšane, leta 1994za odgovornega na CI Lipica, nato jeseptembra 1994 sprejel delovno mestov takratnem Sektorju za mednarodnosodelovanje (sedaj Sektor za preiskave)na Generalnem carinskem uradu vLjubljani, kjer službuje še danes.Leta 1994 je bil odlikovan z bronastomedaljo slovenske vojske za izjemnezasluge, požrtvovalnost in prizadevnostpri krepitvi in uspehih Ministrstvaza obrambo, leta 1996 je prejel spominskiznak 45. Obm. PSV Sežana za dolgoletnodelo, za predano in nesebičnodelo pa leta 1998 spominski znakFernetiči 1991. Leta 1998 je prejel šezlati znak, priznanje carinske službeRS. Kaj bi govorili – zlati carinski znakse ne podeljuje kar tako!Kaj mu pomenijo priznanja? »Priznanjemojemu delu, prizadevanjem, naporom,predanosti.«Darko je tudi avtor petih knjig, ki jihje ustvaril v obdobju od leta 1995 do2005. Štiri knjige o prepovedanih drogahin eno knjigo o zatiranju tihotapstvaje napisal z namenom povečanjaučinkovitosti dela carinskih delavcevna mejnih prehodih, za uspešnejše zatiranjenajvečjega zla sodobnega časa.Vedno je kaj, kar žene Darka naprej,vedno je kakšen cilj, ki ga želi doseči,zato le naprej, Darko, v nove delovnezmage, proti novim življenjskimobzorjem!Z Darkom Žigonom se je pogovarjala:Neda Ravbar, CU Sežana20 | CARINA.SI