Revija Svitanje - Jesen 2006

More documents

Recommendations

Info

S S Na ta način naredi človek več, kot naredi narava sama. Naravo tako rekoč razvĳamo naprej. Toda, če to delamo pravilno, nikoli ne naredimo nekaj, kar bi bilo v nasprotju z naravo, s čimer bi dvomili v pravilnost tega, kar narava sama dela in zmore. Če namreč stvar delamo prav, potem stojimo kot cel človek pred celotno naravo. Vzamemo žito, morda vzamemo gnoj in poiščemo nove poti, nove možnosti, toda naravo pustimo neokrnjeno, spoštujemo njeno celovitost. Moderni greh človeka je atomizem, ki je problem njegove zavesti. Ljudje mislĳo, da je. pri gnoju bistvena npr. posamezna snov, ki je v njem, da je bistvo rastline in živali posamezni gen. Človek te stvari iz zveze življenja v nekem organizmu izvzame in na tej posameznosti, vzeti iz celote, nekaj spremeni, potem pa skuša to spremenjeno enoto naravi vrniti. Nakar se čudi, da stvar ne funkcionira več. Ne funkcionira zato, ker človek posameznost samo za sebe nikoli ne more pravilno razumeti. Posameznost lahko vedno razumemo samo iz celote, v katero je vtkana. Rad bi vam povedal slab primer. V Ameriki so žlahtnili novo sorto koruze. Imenujejo jo BT koruza. Vzeli so kromosom od bacila thurigensis in ga vgradili v DNK lestvico koruze. Ta koruza deluje grozljivo na vse insekte v pokrajini. Vemo, da čebele zbirajo cvetni prah, zbirajo pa ga tudi drugi insekti. Sedaj so ugotovili, da se koristni insekt kot muha tančičarica, v faunistiki se imenuje krizofa, če poje cvetni prah te spremenjene koruze, spremeni. To pomeni, da deluje ta koruza kot sredstvo za zaščito rastlin v naravi, kot pesticid. Človek je torej posegel v red, ki vlada v naravi. Kdo je zdaj tisti, ki odloča, kaj je dobro in kaj je slabo? Greh je v tem, da smo nekaj iz reda izločili, da smo to pretvorili, ne le spremenili, pokvarili in da smo potem to kot pokvarjen kamenček v mozaiku vrnili v naravo. Mi smo mnenja, da naj bi človek žlahtnil. Človek vzame dele iz narave. Tudi pri biološko-dinamični metodi to delamo, toda delamo to iz duhovnega razumevanja. Moramo si to predstavljati. Rudolf Steiner predlaga, da vzamemo cvet rmana, ga posušimo in damo v jelenov mehur. Potem to negujemo kot nov organ tako, da damo to v zemljo in spomladi izkopljemo. Temu rečemo priprava preparata. Lahko rečemo, da je v tem gotovem preparatu nekaj od rmana, nekaj od jelena in ker smo vse skupaj zakopali v določenem letnem času, je v njem tudi nekaj tistih sil, ki pozimi v naravi vladajo. V njem je tudi nekaj od človeka, ki je to delal. Tak preparat torej vzamemo in ga damo v kompost. Kompost je nekaj, kar je človek na tem svetu na novo ustvaril. Če damo preparat 16
v kompost, ga s tem obogatimo na podoben način, kot če damo v kruh začimbe. Začimbe prihajajo kakor kruh iz narave. Na podoben način imamo tudi pri preparatih opraviti z novim oblikovanjem narave. Toda pri nobenem od korakov, ki smo jih pri izdelovanju tega preparata naredili, nismo izpustili narave. Z nobenim korakom nismo naravnega reda uničili. Razumeti pojem organizma pomeni naučiti se razumeti celoto. Če gledamo na razkrajanje analitično, pripravljamo na ta način v svoji zavesti mogoče nekaj, kar bi obstoj organizma kot celote spravilo pod vprašaj, kar bi dvomilo v obstoj organizma kot celote. Tako lahko rečemo, da nas je božansko duhovni svet naučil delati kruh zato, da bomo našli svojo človeško nalogo. Ljudje začenjamo sedaj negovati nekaj v področju organskega sveta zato, da bodo še vedno dejavne – ustvarjalne naravne sile lahko učinkovale. Vsakega od ostalih petih preparatov bi lahko prikazal na ta način – tako kamilico, koprivo, regrat, hrastovo lubje in baldrĳan. To zdaj ni pomembno. Pomembno se mi zdi, da v našem razumevanju organov ostanemo na področju živega, da sprejmemo meditativno vase to, kar v naravi je, da to preobrazimo in preobraženo vrnemo naravi. To je orodje, ki ga človek danes nudi nazaj božansko duhovnemu svetu zato, da se svet lahko razvĳa. da se sama regulira, da stvari postanejo normalne, take, ki imajo trajnost. Pojem avtoregulacĳe bi lahko primerjali s pojmom avtomobila. Zakaj? Tudi avtomobil se ne giblje sam. Neki jaz in ta jaz ima volan in prestavno ročico – mi vidimo, kako se avto giba, toda pri tem obstoja višja volja, ki ta avtomobil v resnici premika in tako je tudi pri avtoregulacĳi. Če jo pravilno razumemo, se organizem določene lokacĳe lahko dobro razvĳe brez kakšnih posebnih posegov. Mi lahko to zelo mirno spremljamo. Zanesemo se na našo lastno dejavnost, kjer glede na tla in glede na naše živali resnično razvĳemo samoregulacĳo, stvari se same urejajo. To spoznavanje v odnosu do vsega živega, ta nova možnost, s katero človek participira v vsem, kar je živo, s katero participira v duhovnosti sveta in kljub temu se človek lahko sreča s samim seboj, lahko se sreča s svetom in to spoznavno, čustveno in z voljo. Nekega dne potem lahko rečemo: če hočem proizvajati, pridelovati žito ali se ukvarjati z živinorejo, potem lahko to dosežem v partnerstvu z naravo. Ne delam proti naravi, tudi narava ne dela proti meni, z naravo se lahko povežem in s skupno lastno voljo proizvajam tisto, kar svet potrebuje. V Nemčĳi imamo izrek, ki karakterizira celo gibanje Demeter. Pravĳo: Demeter, to je potrebna pot za človeka in zemljo. Dokazano je, da naši preparati delujejo in zelo zanimivo je, da je v Institutu za biološko-dinamične raziskave v Darmstadtu dr. Ulrich Johannes König ugotovil, da imajo preparati lastnost, da stvari normalizirajo. Analiziral je doktorske dizertacĳe tudi drugih ljudi in avtorji so vedno znova ugotavljali, da biološko-dinamični preparati povečujejo pridelane količine. V zadnjih dvajsetih letih pa vemo, da se na konvencionalen način dosegajo izjemno visoki pridelki in se lahko zgodi, da b-d način stvar pripelje na tisti nivo, ki je za naravo normalen in sprejemljiv. To pomeni: pridelki so lahko tudi nižji kot v konvencionalnem poljedelstvu, toda ob uporabi teh pripravkov se dviguje, povečuje zdravje v naravi, medtem ko moderno poljedelstvo zdravje uničuje. Ta predstava je zelo pomembna, saj na ta način lahko rečemo, da človek s svojim jazom na svoji kmetĳi, v svojem obratu kot del vsega sveta, kot celota, v kateri smo, ustvarja pogoje za sposobnost avtoregulacĳe. To je torej duhovna komponenta, ki nekaj regulira. Ta avtoregulacĳa je zame zelo pomemben pojem. S preparati ne dvigujemo ali zmanjšujemo pridelkov direktno, temveč organizmu, naši njivi dovolimo,
Page 1 and 2: Poštnina plačana pri pošti 1260
Page 3 and 4: U U Marina Nuvak glavna in
Page 5 and 6: 5 Nedolžnost: Ne le, da so bile sp
Page 7 and 8: p o r t r e t 7 V Francĳi pa so iz
Page 9 and 10: 9 Meditacija svetega Mihaela dr. Se
Page 11 and 12: p r a z n i k dobro je modrost. Pog
Page 13 and 14: 13 funkcĳe antene in išče vir zv
Page 15: f i l o z o f i j a Biološko-dinam
Page 19 and 20: n a r a v o 19 Biodinamika skozi te
Page 21 and 22: n a r a v o 21 Kolobarjenje 2. del
Page 23 and 24: n a r a v o 23 PRAKSA eko-bio gradn
Page 25 and 26: n a r a v o 25 Društvo Ajda Gorenj
Page 27 and 28: Z Z Založba Ajda Vrz

Revija Svitanje - Jesen 2006

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?