Waldorfske novice - Jesen 2006

Henriette je poiskala knjigo Živo mišljenje s pomočjo
geometrije. "Vidite ta majhni enakostranični trikotnik?
V njem se skrivajo rombi in trapezi. Najprej razložite
pojem romb, slikovito: izgleda kot pohodni znak v gozdu,
trapez pa kot cirkuška gugalnica, ki visi s kupole. Fantje
bodo potem razpravljali o teh slikovnih predstavah.
Potem postavite vprašanje: Koliko trikotnikov, rombov
in trapezov lahko najdete?
Poleg te naloge opazujte še kakšno zares lepo
geometrijsko sliko, potem imate zares obe strani, ki
spadata k pouku.
Ko opazujete geometrijske oblike, se posvečate
vtisom, občudujete, veselite se nad lepoto. Pa še drugo:
premišljujete, se sprašujete, katere zakonitosti ima
romb, katere trapez in koliko jih je na sliki. V sebi
nekaj premikate, ste notranje aktivni.
Enkrat je učenec bolj v okolici, drugič je bolj notranje
dejaven. Pomembno je še nekaj - ko občudujemo lepo,
to olajša našo dušo, jaz ostaja zunaj. Premišljevanje,
predstave o zakonih, to je povezano z naporom, z
določeno težo, kar potegne jaz noter. Govorimo o tem, da
je računska naloga še lahka, težka ali celo pretežka.
Če menjaje vpeljemo v pouk obe smeri, ne bo razred
ne pretežak in zatohel ne prelahek in površen. Ko
obračate krmilo, ostajate v vetru. Če samo prehajate
od ene lepe forme k drugi, se elan izgubi."
"Ne bi smela uvesti napenjanja nitk?"
"Lahko, ampak v povezavi z miselnim delom. Ne
pozabite: med poukom mora pihati 'močna sapa', z
njeno pomočjo nastaja ravnotežje. Če to upoštevate,
bodo tudi predmetni učitelji imeli manj težav z vašim
razredom, sicer pa uravnotežate otroke z zunanjimi
sredstvi in tako se lahko zgodi, da se barka prevrne."
"Tega nasveta sem zelo vesela. Kaj si niste še nekaj
zapisali, ko sem dvigala zvezke in hvalila in grajala dela
otrok?"
Henriette je preletela svoje zapiske. "Resnično ste
opazili cel razred."
Hvala in graja v odnosu do skupnosti
"Hvala in graja sta naravni sestavini pouka in
učenec pričakuje od učitelja jasne ocene svojega dela.
Toda zelo moramo paziti, da ne poškodujemo sociale
razredne skupnosti. Torej ne rečemo, da si A zaslužili
pohvalo pred celim razredom, ampak rečemo: A moram
pohvaliti, resnično dobro dela. S svojim delom pomaga
tudi ostalim. Tako moram pohvaliti tudi vas, saj ste se
od A naučili veliko!
Glede graje imam izkušnjo, da je bolje, da jo otroku
od dvanajstega leta naprej, lahko pa celo prej, izrečemo
na štiri oči. Razumljivo je, da skušajo grajani svojo
samozavest dokazati z jasno vidno ravnodušnostjo ali pa
se pričnejo upirati. Predvsem moramo ugotoviti, zakaj
učenec ne dela. Nima doma dovolj miru za delo, je kriva
njegova enolična prehrana, mu težave dela zdravje,
mogoče pot v šolo, prijatelji? In potem poskusimo najti
ožine. Lahko se pogovorimo na štiri oči: "Jutri si bom
ogledala tvoje risanje. Toda ne pozabi!"
"In kako bi reagirali s stolom?"
"Slišala sem samo pok, nisem pa videla okoliščin," je
odgovorila Henriette.
"Tudi meni so ušle, zato sem samo pobrala polomljene
kose stola. Deklico in njeno sosedo sem mislila kasneje
povprašati, kaj je bilo."
"Mislim, da ste prav reagirali. Če bi po dveh urah
glavne ure še na dolgo raziskovali, ne bi kaj dosti
izvedeli, saj potrebujejo otroci odmor. Vsekakor je
bolje, da v dvomljivih situacijah raje reagirate manj.
Otrok, ki je v tej starosti deležen krivične obravnave,
praviloma tega celo življenje ne pozabi! V tej starosti,
ko otroci stopajo v zemeljsko zrelost, moramo vsako
njihovo dejanje, vsako besedo položiti na zlato
tehtnico. Napačna reakcija lahko razjezi celo razred,
predvsem, če prevladujejo dekleta. V tej starosti so
veliko bolj samostojne kot fantje in želijo to učitelju
tudi pokazati.
WALDORFSKE NOVICE, POLETJE 2006 5