Waldorfske novice - Jesen 2006

Ročna dela nam pomagajo pri prebujanju, opažanju
podrobnosti. Nedavne raziskave so pokazale, da
uporaba rok odpre nevrološke poti, ki bi drugače zamrle.
Lahko bi rekli, da je vaja ročnih del pri malih otrocih
priprava na razmišljanje, in bolj ko vključujemo lepoto
in čutenje, bolj kreativno bo njihovo razmišljanje.
Pri urah ročnih del se hkrati dogaja mnogo stvari.
Seveda najprej želimo, da se otroci naučijo praktičnih
spretnosti, da se naučijo uporabiti orodja, da skrbijo za
orodja in druge materiale, ki jih uporabljajo. Želimo pa
tudi, da si otroci ustvarijo sliko, kaj bi radi naredili, da
ustvarijo svoje vzorce in da projekt dejansko izvedejo.
Rezultat bo čudovit, dobro narejen izdelek. Na koncu
je najbolj prijetno to, da praktični rezultat svojega dela
dejansko vidimo. To resnično gradi samozavest. Zato
moramo skrbeti, da otroci izdelujejo takšne izdelke,
ki se jih lahko naučijo izdelati sami, da ni nobenih
'skritih' korakov, ki bi jih lahko naredil le učitelj. Za
doseganje takšnih ciljev potrebujejo nekateri otroci več
pomoči in vzpodbude kot drugi, a moder učitelj jih bo
znal voditi tako, da ne bo uničil njihove samozavesti in
občutka, da je cilj mogoče doseči. Samozavest pri enem
predmetu se prenese na drugi predmet. Aktiviranje
volje krepi sposobnosti pri vseh predmetih.
Pri učenju ročnih del so neizmerne terapevtske
možnosti. Waldorfski učitelji se morajo truditi razumeti
pogled Rudolfa Steinerja na razvijajočega se otroka
– to je stalno delo nas vseh. Učitelj se mora naučiti
delati z vsako starostno skupino na njej primeren
način, proučevati mora različne tipe otrok in razumeti
ter delati z različnimi temperamenti. Otroke moramo
poznati tako dobro, da vidimo, kaj točno vsak od njih
potrebuje. Koliko pomoči bo nekoga vzpodbudilo; pri
kom je treba vztrajati, da popravi delo, ki je slabo in
površno narejeno; kako obravnavati melanholika, ki je
perfekcionist? Pri nekaterih otrocih je pomembno, da
se zavedo tega, kako delajo.
S tem, ko vidijo, kaj vse je mogoče narediti z nekaj
enostavnimi materiali, se pri otrocih razvija domiselnost.
Danes doma nimajo več priložnosti, da bi se spoznali
z mnogimi enostavnimi opravili. Mnogokrat nimajo
pojma, kako prišiti gumb. Ko se nauči "magičnega
trika", kako vpeljati vrvico v vrečko, je otrok navdušen.
Potem ga reševanje drugih problemov še bolj zanima.
Naravni materiali, ki jih pri urah ročnih del
uporabljamo, nam nudijo priložnost, da vpeljemo
otroke v svet ekologije in družabnega življenja. Ob
uporabi teh materialov spoznajo volno, bombaž in
mnoga druga vlakna. Učijo se o tem, od kod ti materiali
izvirajo, o naravnih barvilih, s katerimi jih barvamo, in
o tem, kako so ljudje pripomogli pri njihovem razvoju
in njih uporabi. Do vsega, kar nam narava da, in do
sodelovanja človeštva z naravo gojimo spoštovanje.
Če je le mogoče, uporabljamo pri urah le naravne
materiale. Dotik svile ali volne je čisto nekaj drugega
kot dotik sintetičnih materialov. Otroci v naših vrtcih
to dobro vedo!
V prvem razredu, ko uporabljajo čudovito volno,
lahko govorimo o ovci. V bližini waldorfske šole v Great
Barringtonu, Massachusetts, je ovčja farma. Mnogi
otroci gredo vsak dan mimo te farme in opazujejo
ovce, kako se jim postopoma debeli dlaka. Potem pa
nenadoma nekega dne opazijo, da so ovce postrižene
– precej pretresljiva izkušnja, vendar je to priložnost,
da se pogovarjamo o tem, kako ovce radodarno dajejo
volno za naše pletene šale; ali pa govorimo o rokodelcih,
ki jo za nas spredejo niti. Otroci v prvem razredu vedo
iz pravljic, kako "magično" je predenje, in še vedno
zadržijo tisti občutek začudenja ob predenju slamnate
bilke v zlato. Lahko govorimo tudi o drevesih, iz katerih
so narejene naše lesene igle. Naučijo se ceniti te darove
in jih ne zanemarjajo. Takšni in podobni razgovori se
nadaljujejo v višje razrede. Spreminjajo se glede na
njihova leta, spretnosti, ki se jih naučijo, in materiale,
ki jih uporabljajo. Ko bo prišel pravi čas, se bomo
pogovarjali tudi o moderni tehnologiji.
Vse to jim pomaga, da vzpostavijo zvezo z okoljem,
premostijo prepad, ki ga ustvarja moderni svet, v
katerem pride vse na nek abstrakten način iz trgovin.
Narejeno je iz nepredstavljivih materialov, ki se zdijo
brez vrednosti in ki se jih zlahka znebimo. Skozi ure
ročnih del si pridobijo realno znanje o svetu narave in
spoštovanje do njega ter se zavedo ekoloških težav, ki
se v našem modernem svetu pojavljajo. V mladih tako
spodbujamo nove perspektive in resnično socialno
zavest.
prevedla in priredila: Marina Nuvak
8 WALDORFSKE NOVICE, POLETJE 2006