Revija Svitanje - Pomlad 2009

širjenje
lahko nepredvidljive posledice za ekosistem. Zadnje
raziskave kažejo celo, da gensko spremenjene
gojene rastline prepuščajo toksine iz korenin v zemljo.
S tem škodijo talnim organizmom in porušijo
naravno ravnovesje. Uradni podatki glavnih držav
pridelovalk ZDA, Brazilije in Argentine potrjujejo,
da se z gojenjem GS rastlin poraba pesticidov povečuje,
vključno z rabo strupenih kemikalij, ki so v
nekaterih evropskih državah prepovedane.
Zakaj je veliko ljudi, tudi strokovnjakov,
proti uporabi GSO v kmetijstvu in prehrani?
• Ker jih skrbijo nepredvidljivi stranski učinki,
ki jih lahko ima prenašanje genov iz enega
organizma na drugega (predvsem možnost
alergijskih reakcij zaradi sinteze novih beljakovin,
ki jih telo ne prepozna).
• Ker so gensko spremenjeni organizmi nekaj,
kar v naravi ni možno.
• Ker se gensko spremenjene rastline razmnožujejo
med seboj in oplojujejo tudi običajne
rastline, s tem pa je ogroženo semenarstvo in
ekološko kmetovanje.
• Ker so ti procesi neobvladljivi, saj cvetni prah
in semena veter raznaša kilometre daleč.
• Ker škodljivi učinki GSO na človeka niso raziskani!
• Ker imajo od GSO koristi samo in izključno
proizvajalci GSO, kmetje in potrošniki nimamo
nikakršnih koristi.
• Ker se človek ne bi smel igrati Boga.
Ali zauživamo hrano z GSO?
Po pravilih mora biti gensko spremenjena hrana
označena. Vendar ni potrebno označevati vsebnost
aditivov iz GS rastlin. Tako je npr. soja lecitin v čokoladi
lahko narejen iz GS soje, pa tega ne vemo.
Prav tako lahko pecivo in omake izdelujejo iz GS
soje. Pri juhah, omakah in picah pogosto uporabljajo
GS paradižnik. Margarina je lahko narejena iz
olja GS ogrščice…. Posredno GS hrano zauživamo
tudi preko mesa, mlečnih izdelkov in jajc. Naša zakonodaja
namreč dovoljuje, da se GSO uporabljajo
v prehrani živali, proizvodov živalskega porekla pa
ni treba označevati. Tako slovenske mešalnice krmil
uporabljajo predvsem GS sojo, kajti ta predstavlja
skoraj celotno svetovno proizvodnjo soje. Tudi
encimi, ki se uporabljajo v živilih kot pomožna
tehnološka sredstva pri proizvodnji kruha, žganja,
piva, sadnih sokov, sira, majoneze …, so izdelani
s pomočjo genskega inženiringa (60% encimov).
Nekateri v tem vidijo nove, skrivne povzročitelje
alergij.
GSO in zdravje
Tega, kako uživanje GS rastlin učinkuje na človeško
zdravje, ne preverjajo nikjer na svetu! Znanstvene
raziskave o dolgoročnih učinkih GSO na
zdravje ljudi niso bile opravljene, opravljenih pa je
bilo nekaj raziskav na živalih. Avstrijci so ugotovili,
da imajo miši, hranjene z GS koruzo, manj potomcev.
Prav tako so miši, hranjene z GS grahom
(odpornim proti graharju in herbicidu), zbolele za
vnetnimi boleznimi dihal, zato so v Avstraliji prekinili
raziskovalno delo z GS grahom. V Angliji so
v letu 1995 začeli raziskave vpliva GS rastlin na živali.
Raziskovalec dr. Arpad Pusztai je ugotovil, da
krompir z genom zvončka pri poskusnih podganah
povzroča oslabljen imunski sistem. Izjavil je, da GS
krompirja ne bi zaužival, ker je zdravju nevaren.
Zato je dobil javno priznanje in hkrati odpoved
službe. Podobno se je zgodilo še vrsti znanstvenikov.
Zakaj takšna gonja, če gre za 'popolnoma varno'
hrano? Dejstvo je, da se je v obdobju 10 let proizvodnje
GS rastlin število alergij podvojilo. Alergije
izzivajo nove tehnične beljakovine, ki so telesu tuje
in nikoli niso obstajale v verigah prehranjevanja.
Še hujši je nenehni porast imunosti na antibiotike,
pri čemer GS hrana igra veliko vlogo. Dr. Stanley
Ewen je objavil rezultate, da prehrana z GS hrano
povzroča na poskusnih živalih poškodbe na vitalnih
organih: želodcu, ledvicah, vranici, ščitnici in
možganih. S tem je podprl dr. Arpada Pusztaija. V
letu 1999 je te raziskave podprlo še 22 znanstvenikov
in zahtevalo javno objavo rezultatov.
20