Revija Svitanje - Pomlad 2009

3
Uvodnik
Tudi sodelavci revije Svitanje smo hiteli pripravljati novo številko.
Na trenutke je zasijalo toplo sonce in vse je teklo kot po maslu, potem
pa se je nebo pooblačilo in naša delovna vnema je nekoliko pojenjala,
da bi se lahko potem, ko je sonce zopet pokukalo, razcvetela v vsej
svoji moči. In tako je pred vami spomladanska, velikonočna izdaja.
Pomlad(iti)
Aci Urbajs
Praznik velike noči lahko praznujejo vsi ljudje na Zemlji, ne glede na
letni čas, ki jim ga njihova zemeljska lega prinaša. V svojem najglobljem
pomenu nam prazniki lahko pomagajo, da se spomnimo svojih
korenin, kdo smo in kakšna je naša povezava s skritimi silami življenja.
Velike teme velike noči – smrt, premagovanje le-te in vstajenje
v novo duhovno realnost - nas vabijo, da končno spoznamo, kdo smo
in kam gremo. Globlji pomen velike noči torej ni omejen le na nekaj
kratkih dni, ampak je neločljivo povezan z vsakim trenutkom, ki se
ga - glede na brezčasno in univerzalno -zavedamo. V nas sproži
tudi vprašanje: Kaj je 'duh'? Kaj daje in vzdržuje življenje, stvarstvo?
Vsa ta vprašanja se lahko v vsakodnevnem hitenju izgubijo, a gotovo
si jih v določenem trenutku življenja vsak človek postavi in si želi
razumeti, kakšno je njegovo mesto v toku dogodkov.
Snovalci te revije smo svoje mesto, svojo nalogo našli v skrbi za ohranjanje
ravnovesja na planetu Zemlja. Nekdo bo rekel, da je ta trditev
pogumna in neskromna. Toda ne, vsak od nas in verjamem, da tudi
vas, naših bralcev, se po svojih močeh trudi ta načela živeti in za njih
pridobiti čim širši krog somišljenikov.
In tako smo vam v tej številki s skupnimi močmi pripravili kar nekaj
zanimivega branja. Zelo sem vesela, da se nam je pri snovanju revije
pridružil tudi gospod Matjaž Turinek, univ.dipl.inž.kmet., ki v Mariboru
na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede zelo uspešno
deluje kot 'biodinamik znanstvenik', če ga lahko tako imenujem. To
njegovo delo je za slovenski prostor zelo pomembno, saj z njim pridobiva
zaupanje znanstvenih krogov v biodinamično prakso.
Pomlad prihaja. Po dobri zimi - mrzli, s snegom
bogati, se prileže božanje marčevskega sonca.
Večina začuti prav ta namig pomladi. Slečemo težke
plašče, kape, rokavice in se nastavimo sončku.
Toda beseda pomlad(iti) nosi za nas kmete predvsem
drugo poslanico – 'pomlajevanje'.
Če vzamemo model kmetije - piramido, je na dnu
naša zemlja, prst, kamnine. Kristalizacija, ki je potekala
v času zime, se končuje. Zemlja začenja s
svojim izdihom. Kot jadralci čakamo na vzgonsko
sapico, da nas popelje nekam daleč. Ker je bila zima
dobra, pričakujem tudi dober izdih. Izdih zemlje
biodinamiki spodbudimo s pripravkom z 'gnojem
iz roga'. Ko ledeni prijem popusti, poškropimo vse
površine s tem pripravkom.
Kot lahko preberemo v članku gospe Brede Medvešček iz društva
Ajda Goriška, tudi to društvo že nekaj časa uspešno sodeluje s Srednjo
biotehniško šolo v Novi Gorici , in tako bodočim kmetovalcem
kaže, da je mogoče še kaj drugega, kot le konvencionalno kmetovanje.
O učinkih biodinamičnega kmetovanja lahko beremo tudi v članku
Kaj je biodinamika. To je pričevanje mladega antropologa, ki se je na
nenavaden način srečal s tem, zanj povsem novim svetom.
Naš zdaj že kar redni sodelavec, biodinamik vinogradnik Aci Urbajs
, nam s svojim navdušenjem nad delom na zemlji vedno znova dokazuje,
da je delo lahko vse kaj drugega, kot le gola zaposlitev.
Biodinamik čebelar Franc Vehar v svojem prispevku pripoveduje o
svojstvenih zdravilnih učinkih medu, Gospa Anka Černec pa razkriva
svoje izkušnje pri uporabi koprive.
Gospa Ariana Lucija Tratar Supan mi je poslala zanimiv povzetek
najpomembnejših informacij o GSO. Ker je moč multinacionalk, ki
propagirajo gojenje gensko spremenjenih organizmov, zelo velika,
posledice le-teh pa neraziskane in preteče, menim, da je seznanjanje
ljudi o tej temi nujno.
In kaj naj vsemu temu še dodam? Želim vam prijetne velikonočne
praznike, in da bi v tem času kontemplacije kakšen odgovor na svoja
vprašanja našli tudi ob branju naših člankov!