Revija Svitanje - Pomlad 2009

širjenje
Slovensko ministrstvo za okolje je bilo v letih 2006-
2008 že večkrat pozvano, naj uvede moratorij za gojenje
koruze MON 810, vendar tega ni storilo. Kljub
mnogim nasprotovanjem so se poslanci odločili, da
bodo v letošnjem letu po nujnem postopku sprejeli
zakon o soobstoju GS rastlin z drugimi kmetijskimi
rastlinami. Predlog zakona govori tudi o vprašanju
odškodnin v primeru nenamernega mešanja tovrstnih
rastlin z drugimi rastlinami. Predlagani sta
dve različici: oblikovanje odškodninskega sklada
ali izplačilo prek proračunske postavke. To pomeni,
da bodo kmetje lahko sejali GS rastline, vendar
bodo npr. ekološki kmetje v primeru prenosa GS
peloda (npr. koruze) na ekološko poljščino, dobili
odškodnino, saj njihov pridelek ne bo ekološki. Domiselno,
ni kaj! Sprašujem se, čemu sploh ta zakon,
saj GS rastline sploh niso prinesle takšnega uspeha,
kot so pričakovali – razen Monsantu.
Inštitut za trajnostni razvoj je aprila 2007 vsem občinam
poslal dopis o GSO in v podpis izjavo, s katero
se občina zavezuje, da na svojih zemljiščih ne
bo dovolila gojenja GSO ter da bo spodbujala ostale
lastnike zemljišč, kmete in politike proti gojenju
GSO rastlin. To izjavo je podpisalo že 79 slovenskih
občin, med njimi: Cerknica dne 28.6.07, Koper dne
19.7.07, Sežana dne 27.9.07, Postojna dne 16.10.07,
Hrpelje-Kozina dne 18.10.07, Pivka dne 2.4.08…
občina Ilirska Bistrica izjave do danes, ko pišem ta
članek (16.2.2009), še ni podpisala. Bo pa izjava v
obravnavi na naslednjem občinskem svetu. Sama
vidim razvoj bistriškega kmetijstva v smeri čim
bolj zdrave, neoporečne hrane. Zato ker je tako
čiste zemlje in vode, kot jo je najti v Ilirski Bistrici,
v Evropi vse manj in bo slej ko prej zelo iskana.
Sosednje občine se tega zavedajo! Ne zapackajmo
svojega okolja!
v tujini. Ekološka pridelava zajema tudi kontrolo
na prisotnost GSO, saj v ekološkem kmetijstvu GSO
niso dovoljeni. Če pri kmetu najdejo GSO, pesticide
ali umetna gnojila - tako v pridelkih kot tudi na
kmetiji sami - mu nemudoma odvzamejo certifikat
in se s tržno ekološko pridelavo ne more več ukvarjati.
Tudi ekološke kokoši, prašiči in ostale ekološke
živali ne smejo zauživati hrane, ki ni bila pridelana
na ekološki način. Kdaj bomo začeli tako kontrolirati
hrano naših otrok?
Kaj lahko naredimo sami?
Kdor ima možnost in voljo, naj si čim več hrane
pridela doma. Tudi če je v trgovini hrana cenejša
in bolj pri roki. Doma pridelana hrana bo zagotovo
bolj zdrava, okusna in hranilna. Kdor pa nima
te možnosti, naj izbira ekološka živila, živila brez
oznake 'gensko spremenjena' ali pa kupuje pri bližnjem
kmetu, ki ga pozna in mu zaupa.
Pomembno je, da se informiramo in podvomimo
o hrani, dodatkih in reklamah, ki nam jih dnevno
vsiljujejo veliki proizvajalci. V današnjem času prav
nikomur ni mar, ali bomo zboleli ali ne, pomemben
je le dobiček. Velike farmacevtske družbe proizvajajo
velike količine pesticidov, od katerih ljudje zbolevajo,
nato pa jim prodajajo zdravila. Tako dvakrat
zaslužijo. Samo Bayer je v lanskem letu prodal v
Sloveniji za 20,4 mio EUR pesticidov! (Kmečki Glas,
21.1.09) Seveda Bayer prodaja tudi zdravila. In
GSO. Na spletni strani inštituta za trajnostni razvoj
(www.itr.si) lahko najdete povezavo za ogled filma
Življenje uhaja izpod nadzora, ki nazorno prikazuje
posledice uvajanja GSO. Prikazan je vpliv GSO na
kmete in biotsko raznovrstnost ter učinek GSO na
okolje.
Kako vem, da živila niso gensko spremenjena?
Hrana, ki vsebuje več kot 0,9% GSO, mora biti po
zakonu označena. Izjema so aditivi, npr. soja lecitin
v čokoladi, ki jih ni treba označiti. Pri izdelkih živalskega
izvora (mleko, meso, jajca…), ni potrebno
označiti, ali so bile živali krmljene z GSO. Kontrolira
se le, ali so označene vsebnosti GSO v izdelkih, in
to takrat, ko so le-ti običajno že na policah v trgovini.
Sama dvomim v razne kontrole in nadzore običajne
hrane, ker je ob tolikšnem številu pridelkov in
izdelkov ter uvoza skoraj nemogoče imeti vso hrano
pod nadzorom. Zaupam pa ekološki kontroli živil,
ker so tovrstne kontrole redne pri vsakem proizvajalcu
ekološke hrane tako v Sloveniji kot tudi
Zaključek
V zgodovini človeštva je propadlo že veliko uspešnih
civilizacij - tudi zaradi uničevanja okolja na
prostoru, kjer so živele. Očitno se iz zgodovine nismo
naučili nič. Pomembno je le, da imajo elitni
posamezniki ogromne zaslužke na račun navadnih
ljudi. Nedopustno pa je, da kujejo dobičke tudi na
račun zdravja otrok! Otroci naj bi bili naše največje
bogastvo. Kako, če pa jih hranimo s hrano, ki jo niti
ekološki prašiči ne smejo zauživati!
Viri:
Inštitut za trajnostni razvoj: www.itr.si, Zveza potrošnikov Slovenije,
knjiga Gensko spremenjena hrana založbe Didakta, www.
umanotera.org, revija Biodar št.3/2006, Kmečki glas št.7/2009
22