You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
4<br />
Skrb z<br />
Skrb za narav<br />
Rastline večletnice (sadovnjaki, vinogradi, robidovja...),<br />
ki rastejo iz zemlje, so v tem času najboljši<br />
primer pomlajevanja. Vinsko trto skoraj v celoti porežemo<br />
(slika 1 in 2), saj je njena bit plezalke in ta<br />
je, da se vzpenja višje in više. S tem, ko divje raste,<br />
skoraj vso energijo da v rast. In njeni grozdi so kisli<br />
in grenki, le koščica je zrela za rojstvo nove trte.<br />
Antična zgodba pripoveduje, da so koze pogrizle<br />
(obrezale) prvo divjo trto. Ko so pastirji v jeseni jedli<br />
grozdje te trte, je bilo večje in slajše, kot so ga<br />
bili vajeni poprej. S pomočjo koz so postali vinogradniki.<br />
Tako je boginja Demetra preko živali sporočila<br />
modrost umnega vinogradništva. Vsi skupaj so<br />
oblikovali agokulturo.<br />
Kaj pa sedaj? Obrezujem trto z vrtnimi škarjami.<br />
Preden zarežem, pretehtam njeno vitalnost, moč,<br />
voljo do življenja. Rezitev je pogovor in dogovor<br />
z njo. Preko krošnje mi sporoča, kako so razvejane<br />
njene korenine. In trditev starih mam, da se moraš<br />
s trto pogovarjati, da ti v jeseni rodi sladko grozdje,<br />
ni iz trte zvito. Impulz živali na kmetiji dajeta konjička,<br />
ki veselo mulita travo v vinogradu.<br />
Tudi živali čutijo pomlad(itev). Postajajo živahnejše,<br />
nagajive, igrive. Niso več tako zavarovane v hranjenje.<br />
Je olajšanje. Preživele smo še eno zimo!<br />
Kaj pa ljudje, ki smo na vrhu piramide? Ali naša<br />
srca še vedno gorijo za sobivanja vsega živega na<br />
naši zemlji? Smo dovolj strpni do nasprotij in problemov,<br />
ki jih ti prinašajo? Ali še lahko oblikujemo<br />
agriKULTURO?<br />
Potrebno se je POMLADiti! <br />
Uporaba medu in<br />
čebeljih pridelkov v<br />
prehrani človeka<br />
Franc Vehar<br />
Človek je že v pradavnini vedel, da je med<br />
zelo dragocen. Uporabljali so ga pri prehrani<br />
vladarjev in izbranih pomembnežev. Danes med<br />
uporabljamo tako v prehrani, kot v zdravilstvu.<br />
V prehrani ga uporabljajo za prelive, namaze, sladila,<br />
začimbe in premaze peciv.<br />
V zdravilstvu uporabljajo med za blažitev in odpravljanje<br />
človeških tegob pri veliko bolezni.<br />
Različni medovi imajo svojstvene lastnosti za blažitev<br />
tegob, tako ni vsaka vrsta medu dobra za lajšanje<br />
tegob pri vseh boleznih. Znano je, da smrekov<br />
med ugodno vpliva pri vnetju bronhijev in kašlju.<br />
Lajša izkašljevanje in izločanje sluzi iz pljuč, krepi<br />
bronhije in zaradi tega je ozdravitev hitrejša in potem<br />
zdravje trajnejše.<br />
Kostanjev med je zelo koristen pri boleznih srca in<br />
ožilja ter živcev. Krepi ožilje in srce, deluje pomirjajoče.<br />
Priporočljivo je pred spanjem popiti skodelico<br />
toplega mleka, sladkanega s kostanjevim medom.<br />
Regratov med je zelo priporočan pri tegobah hemeroidov.<br />
Dobro uravnava procese kristalizacije v<br />
organizmu in uravnava delovanje jeter.<br />
Lipov med odpira pore celic, tako da lahko iz telesa<br />
odide odvečna vlaga. Pri uživanju moramo biti<br />
zmerni, ker dolgotrajno uživanje tega medu slabi<br />
srce. Uživamo ga največkrat kot sladilo za čaj.<br />
Hojev med ima iste dobrodejne učinke kot smrekov<br />
med. Čisti bronhije in krepi pljuča.<br />
Akacijev med je zelo cenjen za izdelavo medenega<br />
peciva. Otroci ga imajo radi, ker je blagega okusa<br />
in blage arome. Pri uživanju ugodno vpliva na moč<br />
srčne mišice. Cvetlični med je med splošnega delovanja.<br />
Podpira po malem vse funkcije v telesu. Žal<br />
ga težko dobimo, ker kmetje pokosijo cvetice takoj,<br />
ko zacvetijo.
Change language