Waldorfske novice - Jesen 2009

U t r i n k i
Petra Melik
Poletna šola v Pragi
od 6. 7. do 12. 7. 2009
Nepozabna poletna šola v Pragi.
Ekipa: Miljenka, Jana, Breda in Petra.
Kdaj smo se odpravile?
V začetku poletja. V začetku dneva.
Takrat, ko je sonce že pošteno grelo avtomobilsko karoserijo.
Seveda smo bile za odhod dogovorjene zgodaj
zjutraj, ko rosne kapljice še počasi polzijo s travnih listov,
a ne gre vedno vse tako, kot si mi želimo. Z manjšim,
nekajurnim zaostankom, smo počasi prečkale navidezni
meji. Najprej slovensko-avstrijsko, čez nekaj ur
še avstrijsko-češko. Praga je bila že za ovinkom.
V poletno topli, večerni Pragi pa nas je čakala še enourna
'testna vožnja' po enosmernih ulicah, dokler sem
nam na koncu le ni nasmehnila sreča in smo našle pravi
izvoz ter se po nekaj kilometrih zunaj centra Prage
pripeljale do waldorfske šole. Dvonadstropna hiša z rumeno
obarvano fasado (ki smo jo videle šele naslednjega
dne, ob dnevni svetlobi) nas je sprejela v svoj topel
objem, skupaj s prijaznimi češkimi organizatorji poletne
šole.
Za nami je bil dolg in naporen dan, a vendarle je bil za
nekatere še daljši, kajti večina seminaristov je prišla za
nami oz. celo ponoči. V avli smo si ogledale program, ki
nas je čakal v prihajajočem tednu. Preverjale smo vrste
delavnic: Kam se lahko vpišemo? Kaj si lahko izberemo?
A smo se odločile, da je bolje, da vse skupaj lepo
prespimo in se zjutraj z naspano glavo podamo novim
izzivom naproti.
Zjutraj smo se srečali v skupni predavalnici, kjer je
uvodne besede spregovorila Astrid Bjonness. S predavanjem
pa je vsak dan nadaljeval David L. Brierley. Da
bi se vsakodnevno lažje pripravili na intelektualno poslušanje,
smo se pol ure pred predavanjem razgibavali
in umirjali z bothmer gimnastiko, ki jo je vodila Katalin
Barabas iz Madžarske. Izvajali smo sproščujoče vaje, se
povezali sami s seboj in se s pomočjo vaj povezali z drugimi
člani skupine. Ker nas je bilo udeležencev preveč
(približno 70) za eno skupino, smo bili razdeljeni v dve,
ki sta si sledili v polurnem zamiku.
Predavanja so bila vezana na temo: 'Skrb za dušo v
času sprememb' (Takeing Care of the Soul in Times of
Change).Spraševali smo se o tem, kakšno družbo hočemo,
kakšna identiteta posameznika je potrebna za
današnji spreminjajoči se čas in kaj je smisel življenja.
Kaj pričakujejo starši od vzgoje? Odgovor je bil, da želijo,
da bi bili njihovi otroci srečni. Kaj moramo mi kot
strokovni delavci storiti, da lahko dosežemo takšno
kvaliteto življenja? Ali smo pri našem delu vezani na
rezultat ali na proces? Teme so se stopnjevale in nadgrajevale.
Strukturirana predavanja so v nas vsak dan
spremljala in v nas spodbudila globlje razmišljanje o
poslušanem.
Po predavanju smo se razdelili po skupinah in nadaljevali
delo v različnih delavnicah. Na voljo so nam
bile: delavnica za razvoj govora (Ildiko Revesz iz Madžarske),
dramska delavnica (Trygve Mjoen iz Norveške),
delavnica za risanje portretov in slikanje ozadij za
zaključno dramsko igro (Kari Frid iz Norveške), delavnice
za izdelavo različnih vrst mask in improvizacijo z
Waldorfske novice, jesen 2009 15