Waldorfske novice - Jesen 2009

Š i r j e n j e o b z o r i j
kretnje pri oblikovanih ljubkovalnih in prstnih igrah
izvajala mehko in tekoče. Igre, pri katerih sem se dotikala
otrokovih rok ali obraza, sem izvajala s toplimi
rokami. Mlajši, ko je bil otrok, skrbneje sem izvajala
svoje gibe.
Predel glave in prsnega koša je posebno občutljiv.
Otroci so sodelovali prej, posebno če sem se, npr.,
sprva igrala s starejšim otrokom. Kmalu je tudi mlajši
otrok svojo glavico nagnil k meni in želel imeti svoje
'darilo'.
Ko sem predajala 'darilo', torej ko sem se z otrokom
igrala prstno igro, sem imela na obrazu svetel in veder
izraz. Pri igrah, kjer sem se dotikala lastnega telesa,
kot tudi ob prstnih igrah, sem pogled skoncentrirala
na premikajoče roke, ko sem napravila nov gib. Potem
sem pogled zopet posvetila otroku. Med otrokom in rokami
je obstajalo neprestano menjavanje pogleda. Imela
sem dvojno vlogo. Otrok me je zaznaval kot vzgojiteljico,
ki je komunicirala z lutko (prstom). Sama pa sem
bila ob istem času posrednik komunikacije med lutko
in otrokom. Komunikacija je potekala na energetskem
nivoju. Svojo energijo sem prenesla v lutko in jo oživela
s svojim pogledom. S pomočjo lutke sem se približala
otroku. Otrok pa mi je dal s svojo gotovostjo vedeti,
da je v komunikaciji z lutko na nivoju, kjer obvlada
situacijo.
SLIKA 1.
Da bi se med govorom in gibi odvijalo enotno dejanje,
sem se za gib pripravila, še preden sem ustrezno
besedo izgovorila. Besedilo in gibe igre sem poskušala
tako dobro pripraviti, da med izvajanjem niso nastajale
'miselne vrzeli'.
Moji gibi, ki so ponazarjali živali, cvetlice ali druge
naravne pojave so delovali živahno in naravno. Izvajala
sem tipične značilnosti posamezne živali (cvetlice, snežinke).
Ponazorila sem jih in ponotranjila ter poskušala
z rokami fenomenološko pretvoriti in prikazati bistvo.
Zelo pomemben je bil čas. Otroci imajo pred seboj še
veliko časa, zato sem si znotraj posamezne igre tega
pustila dovolj. Učinek se je mnogokrat povečal, če sem
igre izvajala v mirni atmosferi.
Da bi umirjanje res delovalo umirjeno ter da bi nastal
občutek varnosti, sem ob ponavljanju določenih
prstnih iger izvajala vedno enake gibe. Veliko bolj učinkovito
je bilo tudi, če sem se igrala igre z otroki večkrat
na dan, a zato le za kratek čas.
Takšne igre so bile praslike za zanimivo spoznavanje
(samozaznavanje) enega izmed najvažnejših zaznavnih,
gibalnih ter izraznih organov človeka: roke s prsti.
Michael Frensch
Harry Potter
in sedem vrat
teozofije
Ideja o mladem čarodeju se je čisto naključno pojavila
v mislih mlade učiteljice, in sicer med vožnjo z
vlakom iz Manchestra v London, kamor si je šla
iskat bivališče. Kot je pozneje povedala, je bila na začetku to
le ideja; ker pa je imel vlak štiri ure zamude, je zadostovalo,
da je v duši te mlade ženske dobila jasnejšo obliko – dokler
je Harry Potter ni popeljal v svoj svet in ji z bogastvom
domišljijskih podob sporočil svoje poslanstvo. Še isti dan si
je začela vse zapisovati. Toda preden je Harryjevo sporočilo
dovolj dozorelo, da se je lahko pojavilo tudi v srcih in mislih
drugih, je bilo potrebnih še sedem let: na začetku le nekaj
ljudem, potem vedno širšemu krogu ... dokler ni končno
spregovoril celotni generaciji – in ne le njim, tudi mnogim
starejšim.
Poskusimo torej slediti tistemu delu njegovega sporočila,
ki skozi celotno serijo knjig obravnava sedemdelno
človeško bitje in njegovo pravo naravo, kakor tudi
sedemdelni način, kako se nam približa zlo. Sprehodimo
se s Harryjem skozi sedem razredov šole na Bradavičarki
in stopimo z njim skozi sedem odgovarjajočih
vrat.
I. Vrata I: Fizični svet
Harry Potter in kamen modrosti
Skozi prva vrata vodi Harry Potter svoje vrstnike v
fizični svet. In kako se tega sveta zavemo? Naše percepcije
in koncepti, ki jih iz njih razvijemo, nam dajejo
predstavo sveta. Naše roke in oči nam sporočajo, da
tukaj živimo. Tisto, česar ne vidimo ali ne čutimo, ne
sodi v fizični svet, ampak v drugo območje. V tem svetu
izkusimo neke vrste neizogibnost, ki jo imenujemo
'naravni zakon ', ki se ga zavemo s pomočjo našega
mišljenja in logičnih zaključkov. Najbolj materialna fizična
stvar, ki jo lahko v naravi vidimo z očmi in se je
dotaknemo z rokami, je kamen, ki najjasneje uteleša
silo težnosti, ki v fizičnem svetu deluje. Po drugi strani
pa je naša osebna otipljiva in vidna fizičnost naše telo.
Dnevno odkrivamo, kako zelo nanj deluje sila gravitacije
in zavedamo se tudi njegove transcendentnosti:
nekoč bo umrlo in se povrnilo v prah in pepel. Ena
naših najglobljih želja in teženj je zadržati smrt in jo
premagati. Smrt vlada tudi v svetu čarodeja. Tako Harry
kot njegov temni nasprotnik Voldemort se jo trudita
premagati.
Waldorfske novice, jesen 2009 9