Waldorfske novice - Pomlad 2011

More documents

Recommendations

Info

Na waldorfskih seminarjih neizmerno uživam. Rada poslušam te srčne učitelje, ki pridejo od daleč zato, da delijo z nami svoje znanje, misli in občutke. Rada pojem in se učim o gibanju, mečkam glino in odkrivam nove inštrumente. Veselim se vsakega srečanja in med predavanji, ne glede na temo ali predavatelja, se mi pogosto v glavi pojavi vprašanje: 'Zakaj nisem jaz hodila na tako šolo?' Kot otrok sem imela to srečo, da sem bila rojena dvema umetniškima dušama, ki sta vedno podpirala mojo ustvarjalnost, ne glede na to, kakšen način izražanja sem si izbrala. Počutim se kar svobodno in sposobno pri večini stvari, ki se jih lotim, ampak slikanje mi je vedno predstavljalo neko oviro, zato sem se temu raje kar izogibala. Kot veliko drugih sem pri likovni vzgoji padla v tisto skupino otrok, ki 'nismo bili sposobni' narediti tistega, kar je učiteljica od nas zahtevala. Dve sošolki sta bili vedno pohvaljeni, ostali smo pa nekaj 'spackali', ker smo morali. Na začetku sem si še nekako v tišini želela naslikati nekaj, kar bi bilo 'dovolj dobro za na steno', ampak me je kar hitro minilo, saj sem bila vedno znova razočarana in sem ugotovila, da jaz pač ne znam in je bolje, da se sprijaznim s tem, ker očitno nisem nadarjena. Naš aprilski seminar pa je temeljil na barvah in slikanju. Vedela sem, da bo bolj malo teorije in veliko praktičnega dela. Takrat se je v meni vzbudil ta odpor do slikanja, ki je malo zaspal, ker sem se tako uspešno izogibala takemu ustvarjanju od osnovne šole naprej. Soočanje s samim seboj je ogromen izziv in prvič, odkar hodim na seminar, se nisem preveč veselila vikenda, ki prihaja. Zdaj, ko je mimo in lahko gledam iz malo bolj objektivnega zornega kota, sem globoko hvaležna za to veliko darilo. Imela sem velike težave, ker so se mi naloge slišale tako enostavne, ampak sem zaradi svoje nesproščenosti in samokritičnosti vseeno gledala na svoj izdelek, kot na neko 'packarijo'. Ni bilo pomembno, kolikokrat sem slišala, da je vse prav in nič ne more biti narobe, v moji glavi se je zdelo vse drugače. Še v nedeljo, ko je bilo vsega konec, sem odšla iz šole s težkim nezadovoljstvom v srcu in mogoče tudi malo razočaranja. Nekaj dni pozneje, ko sem se odločila pokazati fantu, kaj smo počeli, sem ugotovila, da gledam na te moje stvaritve malo drugače. Nisem čutila odpora do njih in kakšna mi je celo postala všeč. Videla sem tudi očitne razlike med tistimi slikami, ki sem jih ustvarila na začetku, in tistimi, ki so nastala proti koncu, kljub temu da me je ves čas spremljal občutek nesproščenosti. Končno je izginil mrk pogled iz mojega obraza ob misli na moje slikarske sposobnosti. Res je, da nasmešek še ne pride do ušes, ampak čutim, da je najbolj težavna naloga za mano. Začetek. Od tega vikenda mogoče res nisem odnesla toliko podatkov, kot na prejšnjih, ker sem bila zelo obremenjena sama s seboj. Zdaj, ko gledam nazaj, vidim, da mi je dalo veliko, veliko več. Zid, ki sem ga postavila med sabo in čopičem, se je začel krhati. Skrajni čas je že, da se dokončno podre. In se bo. Zdaj imam zagon, da tudi sama od sebe primem čopič v roke in se prepustim čudovitim barvam, ki nam olepšujejo to čudovito potovanje skozi življenje. Ljubezen in hvaležnost mi skačeta po srcu. Vsi smo edinstveni in ustvarjalni. Lepota nima meja! Sonia Melocco 14 Waldorfske novice, pomlad 2011
D o g o d k i David Brierley Novice z Norveške Norveški ministrski predsednik Jens Stoltenberg je 16. marca praznoval svoj 52. rojstni dan. Tisto leto, ko se je rodil, se je njegova družina preselila v Jugoslavijo, kjer je njegov oče delal na norveški ambasadi. Družina je doživela hudo prometno nesrečo in njegova mama je v bolnici dobila okužbo s stafilokoki. Okužbo je prenesla na svoje otroke. Jens je hudo zbolel na pljučih in prebavilih. Pri njegovih petih letih se je družina zaradi slabih zdravstvenih razmer preselila nazaj na Norveško. V vrtcu je imel Jens Stoltenberg, ki je bil slaboten in občutljiv otrok, težave. Njegovi starši so se odločili, da ga vpišejo na waldorfsko šolo v Oslu, kjer se jim je zdelo, da bodo za fanta lepo skrbeli. Tukaj so mu bili pripravljeni dati čas, da si opomore. 'Pustili so mi, da sem slikal in delal vaje iz evritmije,' je rekel. Brati je znal šele v petem razredu. O svojih izkušnjah v otroštvu je Stoltenberg govoril odkrito v daljšem intervjuju za časopis. Povedal je, da je imel težave pri navezovanju stikov z otroki in se je bal sodelovati pri grobih igrah. 'Waldorfska šola je spremenila moje življenje,' je povedal novinarju. Njegov učitelj Christian Smit ga je spremljal od prvega do devetega razreda. Dal mu je samozavest in vero vase. In ob najmanjšem znaku, da bo kateri od učencev rekel ali naredil nekaj, kar bi slabo delovalo na Jensov razvoj, je bil zelo strog. 'Zelo sem hvaležen mojemu učitelju,' je rekel Stoltenberg, ko je sprožil vsesplošno kampanjo proti mobingu. Igor Velepič Prvič z dijaki v Grčijo Na začetku šolskega leta smo se na roditeljskem sestanku dogovorili za možnost pridodanja ekskurzije v Grčijo za letošnji drugi letnik. Upoštevali smo pomislike o dragocenosti časa (deloma) med počitnicami in se odločili za morda malce hladnejšo, a najbolj elegantno rešitev, ki se ni zajedala preveč v redno šolsko delo. Tako smo letos prvič izpeljali del epohe Zgodovine umetnosti – metrika in poetika „na terenu'. V Grčijo smo se odpravili v soboto, 5. 2., ob 6.45 izpred šole, s 50-sedežnim Frelihovim avtobusom. Razred je precejšen (na pot je šlo 33 dijakov) in dela veliko, tako da smo bili učitelji kar štrije, ga. Zupan, ga. Strmole, ga. Pelhan in g. Velepič, z nami pa je šel tudi skrbnik za skupno prehrano, g. Todori. Prvi dan smo se z avtobusom zapeljali do Benetk in se vkrcali na trajekt „Sofokles'. Na ladji so nam, po domenku, pripravili poseben prostor, kjer smo spali na tleh v skupini, čez dan pa imeli precej pouka in drugih skupnih dejavnosti. Že odplutje iz Benetk je bilo dogodek, saj smo se zapeljali na odprto morje ob krasnem pogledu na beneške palače in na Markov trg. Nato pa smo takoj začeli z resnim delom in dobro izkoristili čas plovbe (nekaj čez 30 ur v eno smer). Referati so bili pripravljeni, skicirke pa nared za zapisovanje in risanje. Prva risarska naloga je bila označiti zemljevid naše poti, potem pa smo risali grško zastavo in nato še obalo Albanije v kombinaciji s pogledom z ladje. Pripravljali smo se tudi za gledališko igro, imeli pouk metrike, geografije, biologije, glasbe, jutranjo telovadbo ... Waldorfske novice, pomlad 2011 15
Page 2 and 3: K a z a l o Waldorfske novice Časo
Page 4 and 5: G o s t u j o č e p e r o Manca Ko
Page 6 and 7: Š i r i m o o b z o r j a Marina N
Page 8 and 9: Poskušam delati majhne korake na p
Page 10 and 11: K a j , z a k a j i n k a k o d e l
Page 12 and 13: U t r i n k i Zala Pribakovič, 7.b
Page 16 and 17: V Patras smo prispeli v nedeljo zve
Page 18 and 19: D o g o d k i Igor Velepič Ekskurz
Page 20 and 21: D o g o d k i Katja Kordiš KWA gla
Page 22 and 23: O E M a r i b o r Končno sem prisp
Page 24: G o r e n j s k i v r t c i V vrtcu

Waldorfske novice - Pomlad 2011

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?