Waldorfske novice - Jesen 2012

More documents

Recommendations

Info

ali beg. Kortizol spodbuja ločenost in tekmovalnost – vsakogar vidimo kot možnega sovražnika. To naj bi bil kratkotrajen, takojšen odziv za preživetje. Če postane to stanje kronično, smo dobesedno divji, bolni in otopeli. Zaradi motenj pri presnovi je povezan tudi z debelostjo. Narava pa je modra in poskrbi za zdravilo, ki preprečuje delovanja kortizola. To je hormon oksitocin. Oksitocin in kortizol delujeta nasprotno drug drugemu: kadar je enega veliko, je drugega malo. Sama ju vidim kot jin in jang preživetja. Preživetje je možno s tekmovalnostjo (kortizol) in sodelovanjem (oksitocin). Ali to pomeni, da sta kortizol in tekmovanje slaba? Mislim, da ne. So trenutki, ko si moramo sami zastaviti nalogo, ko želimo preizkusiti naš pogum, ko čutimo, da se moramo postaviti za nekaj, kar mislimo, da je prav, ne glede na to, kaj misli skupina. Mislim pa, da postane nezdravo, kadar se izgubi ravnotežje, kadar je edino merilo za uspeh 'več', 'bolje' in 'hitreje'. Ideja, da je'moč močnejša od pravice', je kortizolna reakcija, ki vodi k vse več orožja in uničevanja. 'Pričakovanje najboljšega' je prav tako vzrok za neravnovesje kortizola. Končno pa je največji pokazatelj neravnovesja kortizola strah, ki tiči v vseh naših mislih, čustvih in dejanjih. Zakaj je negovanje dotika tako učinkovito pri obnavljanju ravnotežja med oksitocinom in kortizolom? Zdaj smo prišli do drugega razloga, zakaj je dotik ključ, ki odpira vsa vrata: dotik je naš prvi čut, ki se razvija, in naš prvobitni jezik sporočanja povezanosti in pripadnosti, varnosti in zaščite. Ljudje smo družabna bitja in pripadnost družini ali skupini nam je zelo pomembna – je del v našega preživetja. Zbiramo se za razvedrilo, sodelujemo za obojestransko dobro. Kakšna je najhujša oblika kazni? Izgon, osamitev. Če ljudje ne čutijo, da so v družini ali skupini sprejeti, doživljajo neverjeten stres. In ker je dotik jezik pripadnosti, je daljše obdobje brez dotika samo po sebi naporno. In tako lahko vidimo, kako lahko kortizol prav kmalu pade iz ravnovesja: ločitev prinese stres, ki sproži kortizol, ta povzroči še nadaljnjo ločitev in še več stresa. Kako naj prekinemo ta krog? Kako stimulirati tvorbo oksitocina? S katero koli govorico povezovanja. Zapomnite si, dotik je naš primaren jezik povezovanja in pripadnosti. Stimulira tvorbo oksitocina, ki nato povzroči več povezovanja. Ko so Kerstin Uvas-Moberg, avtoriteto na področju poznavanja delovanja oksitocina vprašali, ali obstajajo načini, kako bi ljudje v vsakdanjem življenu povečali nivo oksitocina, je odgovorila, da je dotik na vrhu seznama. Čeprav nekateri razmišljajo o tem, da bi razvili tablete oksitocina, verjame, da je absolutno najbolje, da aktiviramo lastni oksitocin. S tem oksitocinom naše telo zna ravnati. Dotik je tukaj zelo pomemben. Zelo pomaga, če nas nekdo masira. Dotik z ljudmi je najboljši, vendar ni potrebno, da je omejen le na ljudi. Je tudi med ljudmi in njihovimi domačimi ljubljenčki. 'To nam lahko pomaga razložiti, zakaj so terapevtski obiski s psom v bolnišnici tako učinkoviti. Mar ne povezujemo dotika s psi? Pogosto se sprašujem, kakšna bi bila naša družba, če bi se naših otrok in ljubljenih bitij dotikali prav toliko, kot se naših psov. Ne vem, kakšno razmerje med oxytocinom in kortizolom ustvari zdravo ravnotežje. Toda predstavljam si, da višek oxytocina za izravnavo stresa modernega življenja ne more škodovati, zato naredim vse, kar morem, da vzdržujem visok nivo oksitocina pri sebi in mojih otrocih. Prakticiram jezikovne in komunikacijske načine, ki povezujejo. Načrtujem aktivnosti, ki vključujejo družino in prijatelje, kot so izleti, ročna dela, ali družabna srečanja. In še posebno poskrbim za to, da svoje otroke masiram. Moj sin ima rad masažo stopal in ramen. Moja hči ima rada masažo preko zgodb in se rada ruva. Vem, da s tem izvajam preventivno medicino. In deluje! Še vedno pa so trenutki, ko kljubujejo, 10 Waldorfske novice jesen 2012
V z g o j a o t r o k a se prepirajo, so nespoštljivi, sitni, čemerni ali, v primeru moje hčerke, cmeravi. Naučila sem se na to gledati kot na pokazatelja potreb po dotiku, ki pomirja. Kakor hitro je mogoče, jih zmasiram. Vedno znova sem presenečena in hvaležna, ko vidim, kako se njihov odnos in obnašanje iz konfliktnega spremeni v sodelovalnega. Masaža je koristno sredstvo prve pomoči. Zdaj nimam več vrtca doma. To odkritje me je tako navdušilo, da sem postala terapevtka. Ukvarjam se z masažo otrok. Delam s starši in učitelji, ko ozaveščam zdrav dotik prek masaže v družini in med vrstniki v razredu. Sem tudi nadomestna učiteljica v razredih od prvega do osmega, in vsi učitelji, za katere delam, me prosijo, da uvedem masažo med vrstniki. Učencem je všeč. Podobno kot moji otroci se umirijo, osredotočijo in postanejo prijazni, zaradi česar je moje delo enostavno in zabavno. Spoznanje o oksitocinu in naših potrebah po dotiku je pravzaprav spremenilo moje življenje. Članek je bil objavljen na spletni strani liliblog. prevod: Marina Nuvak Oxytocin and Our Need For Touch I first noticed how effective touch was in resolving children’s conflicts and emotional issues during the 14 years I taught a mixed age pre-school in my home. It began as a way to manage the behavior of toddlers who just could not get along with their peers or were having a ‘melt-down.’ My intuition told me that they were out of their skill range: they were overwhelmed or over-stimulated. I would hold them over my heart as if they were infants and discovered this was much more effective than any form of ‘time out.’ Later, I saw miraculous results using other forms of gentle touch with older children, too. I began experimenting with either comforting or playful touch. Sometimes I would put a hand on the shoulders of two children having a conflict, sometimes I would hold a child who was sad or angry. Sometimes I would offer them imaginative back massage stories or bounce them on my knee. It was during this time that I began to adapt verses and songs into massage routines. I was amazed at the results: my caring touch was resolving difficult situations much faster and easier than verbal communication alone. One situation stands out as miraculous: it involved a 5-year-old boy whose mother had moved away. Even as he grieved for his mother, he showed his anger to me. His eyes carried a glint of distrust and challenge. dr. Aric Sigman Vpliv zaslonske tehnologije na otroke Predstavitev v evropskem parlamentu Evropsko združenje razpravlja o mnogih vidikih življenja državljanov. Pa vendar nihče nikoli ni mislil, da bo o glavni dejavnosti Evropejcev, ki je v porastu – gledanje zaslonskih medijev, potrebna parlamentarna razprava. V času otroštva preživijo otroci danes več časa pred televizijo kot pa v šoli. Povprečni sedemletnik preživi pred zaslonom že celo leto dni po 24 ur, povprečen mladostnik v Evropi pa do 18. leta pred zaslonom preživi že štiri leta po 24 ur. Toda to danes ni več le kulturno vprašanje o tem, kako otroci preživljajo svoj prosti čas. Zaslon je zdaj postal zdravstveno vprašanje. Raziskava, ki je bila objavljena v najbolj ugledni medicinski in znanstveni reviji kaže, da je sama količina časa, ki ga otroci preživijo pred TV, DVD, računalniškimi zasloni in na internetu, povezana s pomembnimi, merljivimi biološkimi spremembami v njihovih telesih in možganih, ki bi lahko imele pomembne zdravstvene posledice. Glede na to, da preživijo otroci v ključnih razvojnih obdobjih vedno večji del svojega življenja ob gledanju zaslonske tehnologije, se mora EU odzvati in glede tega sprejeti svoje stališče. Ta članek je osnovan na predavanju, ki ga je imel dr. Aric Sigman avgusta 2010 za skupino, ki v evropskem parlamentu deluje za kakovost otroštva. 'Nobenega dokaza ni, ki bi podprl trditev, da se morajo otroci, zato da bi jim bila zaslonska tehnologija blizu, z njo zgodaj seznaniti.' (Linn Et Poussaint 1999) Kvaliteta nasproti količini Zagovorniki tega, da je potrebno že majhne otroke uvesti v svet zaslonske tehnologije trdijo, da je vprašljiva le 'kvaliteta', to je vsebina, ki jo otroci na zaslonu gledajo. Trdijo, da je pod pogojem, da je tisto, kar otrok gleda 'izobraževalno' in 'letom primerno', zaslonska tehnologija v najslabšem primeru neškodljiva. Ne le to, trdijo, da je otrok razvojno in vzgojno prikrajšan, če nima dostopa do tega materiala. Prav tako velja prepričanje, da mora otrok to tehnologijo začeti uporabljati zgodaj, sicer se jih bo kasneje v življenju bal uporabljati Waldorfske novice, jesen 2012 11
Page 2 and 3: K a z a l o Waldorfske novice Časo
Page 4 and 5: O b 2 0 . o b l e t n i c i W Š L
Page 6 and 7: - našim dijakom, ki so se nam za k
Page 8 and 9: Vedno je dobro poznati domačine. N
Page 12 and 13: ali bo manj sposoben delati z njimi
Page 14 and 15: V z g o j a o t r o k a Tiste, ki s
Page 16 and 17: P o k l o n v e l i k a n u David L
Page 18 and 19: U t r i n k i Simona Pajk, razredni
Page 20 and 21: U t r i n k i Tadeja Faganelj Primo
Page 22 and 23: O E G o r e n j s k a Mateja Koroš
Page 24: Va b i l o WALDORFSKA ŠOLA LJUBLJA

Waldorfske novice - Jesen 2012

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?