Waldorfske novice - Jesen 2012

Toda eno je jasno: danes imajo otroci na razpolago več
zaslonov in preživijo več časa pred televizijo, računalniki,
na internetu.
Učinki
Starost, ko otroci začnejo gledati televizijo, in čas, ki
ga pred njo preživijo, pa je vse bolj povezan z negativnimi
psihološkimi spremembami in zdravstvenimi
posledicami.
V neki študiji, ki je raziskovala izpostavljenost televiziji
pri 29 mesecih in 53 mesecih in kasnejše posledice
pri otrocih, ko dosežejo starost 10 let, so prišli do zaključka:
pričakovali smo, da bo vpliv zgodnjega gledanja
televizije do otrokovega sedmega leta starosti izginil,
zato je dejstvo, da negativni učinki ostajajo, precej
zastrašujoče. Predvsem pa so prišli do ugotovitve, da
je posledica vsake nadaljnje izpostavljenosti televiziji
pri otrocih do drugega leta starosti, kasneje v življenju
slabši uspeh pri matematiki, statični življenjski stil in
uživanje nezdrave hrane ter končno večji indeks telesne
mase. Med drugim in četrtim letom povečana izpostavljenost
televiziji celo zavira razvoj.
Hormoni
Melatonin je spalni hormon, ki nastaja v možganih.
Ko se zunaj mrači, se nivo melatonina poveča in omogoča
spanje. Raziskovalci so nedavno poročali, da se je
pri otrocih med 6. In 12 letom, ki so jim vzeli televizijo,
računalnike in video igrice, stopnja melatonina povečala
za povprečno 30 %. Izpostavljenost so povezovali z
nižjim nivojem urinskega melatonina, ki je posebno deloval
na mlajše otroke v obdobju pubertete, ko se dogajajo
pomembne spremembe vloge melatonina. Ugotovili
so, da pri dekletih dosti hitreje nastopi obdobje pubertete
kot v letu 1950. Eden razlogov je povečana teža,
drugi pa bi lahko bil znižan nivo melatonina. Raziskave
na živalih so pokazale, da bi nizke količine melatonina
lahko igrale pomembno vlogo pri nastopu zgodnjega
pojava pubertete.
Druga raziskava je pokazala povezavo med dnevno
izpostavljenostjo zaslonom v srednjem obdobju adolescence
in rizičnimi faktorji za kardiovaskularne bolezni
in diabetes tip2. Krvne analize pri fantih v adolescenci
so pokazale, da imajo tisti fantje, ki med tednom pred
zasloni preživijo dve uri ali več na dan, dvakrat večje
tveganje za abnormalni nivo inzulina kot tisti pod dvema
urama, ter tako kažejo večje tveganje za kardiovaskularne
bolezni ali diabetes.
Metabolizem in debelost
Ni presenetljivo, da otroci zaradi dolgih ur sedenja,
namesto tekanja naokoli, nimajo kondicije. Raziskave
vse bolj kažejo, da je sedenje pred zasloni neodvisni in
pomembni povzročitelj debelosti pri otrocih. Odkrili so,
da je vsaka dodatna ura gledanja televizije povezana
z dodatnim kilogramom telesne maščobe. Predšolski
otroci, ki gledajo televizijo, so debelejši in manj aktivni.
Toda kako lahko pravzaprav televizija poveča telesno
težo? Poleg tega, da zmanjša fizično aktivnost, upočasni
metabolizem in porabi manj kalorij v primerjavi z
drugimi sedečimi dejavnosti, kot je šivanje, branje, pisanje
ali vožnja avtomobila.
Gledanje televizije nas tudi privede do tega, da občutno
več jemo, tudi če fizično nismo lačni. To pa ni zgolj
zaradi vseh vabljivih reklam, ki so med premori tako
pretkano umeščene, eden od razlogov je, da naši možgani
zaznavajo zunanje, ne-prehranske impulze (televizijski
ekran) bolj kot notranje, prehranske impulze, ki
nam govorijo, da smo dovolj pojedli.
Raziskave so pokazale, da takrat, ko se na ta način
odvrača našo pozornost, še naprej proizvajamo slino.
Študija je zaključila, da lahko gledanje televizije pokvari
našo naravno povezavo med apetitom in hranjenjem.
Ta vpliv na povečan apetit pa se lahko nadaljuje še dolgo
potem, ko smo ugasnili TV.
Naredili so poskus, ko so skupino študentk posadili
pred zaslon in jih prosili, da preberejo nek dokument
in napišejo povzetek v 350 besedah, medtem ko so drugo
skupino prosili, da se 45 minut preprosto sprošča.
Waldorfske novice, jesen 2012 13