Waldorfske novice - Jesen 2012

V z g o j a o t r o k a
se prepirajo, so nespoštljivi, sitni, čemerni ali, v primeru
moje hčerke, cmeravi. Naučila sem se na to gledati
kot na pokazatelja potreb po dotiku, ki pomirja. Kakor
hitro je mogoče, jih zmasiram. Vedno znova sem presenečena
in hvaležna, ko vidim, kako se njihov odnos
in obnašanje iz konfliktnega spremeni v sodelovalnega.
Masaža je koristno sredstvo prve pomoči.
Zdaj nimam več vrtca doma. To odkritje me je tako
navdušilo, da sem postala terapevtka. Ukvarjam se z
masažo otrok. Delam s starši in učitelji, ko ozaveščam
zdrav dotik prek masaže v družini in med vrstniki v
razredu. Sem tudi nadomestna učiteljica v razredih od
prvega do osmega, in vsi učitelji, za katere delam, me
prosijo, da uvedem masažo med vrstniki. Učencem je
všeč. Podobno kot moji otroci se umirijo, osredotočijo in
postanejo prijazni, zaradi česar je moje delo enostavno
in zabavno. Spoznanje o oksitocinu in naših potrebah
po dotiku je pravzaprav spremenilo moje življenje.
Članek je bil objavljen na spletni strani liliblog.
prevod: Marina Nuvak
Oxytocin and Our Need For Touch
I
first
noticed how effective touch was in resolving
children’s conflicts and emotional issues during
the 14 years I taught a mixed age pre-school in
my home. It began as a way to manage the behavior of
toddlers who just could not get along with their peers or
were having a ‘melt-down.’
My intuition told me that they were out of their skill
range: they were overwhelmed or over-stimulated. I
would hold them over my heart as if they were infants
and discovered this was much more effective than any
form of ‘time out.’ Later, I saw miraculous results using
other forms of gentle touch with older children, too.
I began experimenting with either comforting or playful
touch. Sometimes I would put a hand on the shoulders
of two children having a conflict, sometimes I would hold
a child who was sad or angry. Sometimes I would offer
them imaginative back massage stories or bounce them
on my knee. It was during this time that I began to adapt
verses and songs into massage routines. I was amazed
at the results: my caring touch was resolving difficult
situations much faster and easier than verbal communication
alone.
One situation stands out as miraculous: it involved a
5-year-old boy whose mother had moved away. Even
as he grieved for his mother, he showed his anger to
me. His eyes carried a glint of distrust and challenge.
dr. Aric Sigman
Vpliv zaslonske
tehnologije na
otroke
Predstavitev v evropskem
parlamentu
Evropsko združenje razpravlja o mnogih vidikih
življenja državljanov. Pa vendar nihče nikoli
ni mislil, da bo o glavni dejavnosti Evropejcev,
ki je v porastu – gledanje zaslonskih medijev, potrebna
parlamentarna razprava. V času otroštva preživijo otroci
danes več časa pred televizijo kot pa v šoli. Povprečni
sedemletnik preživi pred zaslonom že celo leto dni po 24
ur, povprečen mladostnik v Evropi pa do 18. leta pred
zaslonom preživi že štiri leta po 24 ur.
Toda to danes ni več le kulturno vprašanje o tem,
kako otroci preživljajo svoj prosti čas. Zaslon je zdaj
postal zdravstveno vprašanje. Raziskava, ki je bila objavljena
v najbolj ugledni medicinski in znanstveni reviji
kaže, da je sama količina časa, ki ga otroci preživijo
pred TV, DVD, računalniškimi zasloni in na internetu,
povezana s pomembnimi, merljivimi biološkimi spremembami
v njihovih telesih in možganih, ki bi lahko
imele pomembne zdravstvene posledice.
Glede na to, da preživijo otroci v ključnih razvojnih
obdobjih vedno večji del svojega življenja ob gledanju
zaslonske tehnologije, se mora EU odzvati in glede tega
sprejeti svoje stališče.
Ta članek je osnovan na predavanju, ki ga je imel dr.
Aric Sigman avgusta 2010 za skupino, ki v evropskem
parlamentu deluje za kakovost otroštva.
'Nobenega dokaza ni, ki bi podprl trditev, da se morajo
otroci, zato da bi jim bila zaslonska tehnologija blizu,
z njo zgodaj seznaniti.' (Linn Et Poussaint 1999)
Kvaliteta nasproti količini
Zagovorniki tega, da je potrebno že majhne otroke
uvesti v svet zaslonske tehnologije trdijo, da je vprašljiva
le 'kvaliteta', to je vsebina, ki jo otroci na zaslonu
gledajo. Trdijo, da je pod pogojem, da je tisto, kar otrok
gleda 'izobraževalno' in 'letom primerno', zaslonska
tehnologija v najslabšem primeru neškodljiva. Ne le to,
trdijo, da je otrok razvojno in vzgojno prikrajšan, če
nima dostopa do tega materiala. Prav tako velja prepričanje,
da mora otrok to tehnologijo začeti uporabljati
zgodaj, sicer se jih bo kasneje v življenju bal uporabljati
Waldorfske novice, jesen 2012 11