Revija Svitanje - Zima 2014

Kazalo 

S V I T A N J E 

Revija za negovanje kulture zavedanja 

01 549 01 55 

revija@svitanje.si 

www.svitanje.si 

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA: 

Marina Nuvak 

UREDNIŠKI ODBOR: 

Breda Medvešček, Aci Urbajs, 

Monika Brinšek 

STROKOVNI SODELAVCI: 

Boris Potočar, Barbara Vidmar, 

Franc Vehar, Frančiška Jeromel, 

Elvira Devetak, Zvone Černelič, 

Brane Žilavec 

SLIKOVNI MATERIAL: 

Frančiška Jeromel, Boris Potočar, 

Zvone Černelič, Monika Brinšek, 

Breda Medvešček, arhiv Parsival 

PRELOM IN OBLIKOVANJE: 

Žiga Vuk, zzigc.net 

NASLOVNICA: 

Breda Medvešček 

JEZIKOVNI PREGLED: 

Betka Jamnik 

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK: 

PARSIVAL, zavod, Ljubljana 

Kašeljska cesta 150 C, 1260 Ljubljana-Polje 

Tel, fax: 01 549 01 55, mobi: 031 725 909 

DŠ: 94313008, TR: 02031-0254286474 

LETNA NAROČNINA: 20 € 

V primeru, da posamezno društvo 

naroči revijo za vse svoje člane, 

znaša letna naročnina 12 € na člana 

NAKLADA: 1000 izvodov 

PRILOGA: 

Waldorfske novice 

časopis Waldorfske šole Ljubljana 

Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali posameznih 

delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem 

uredništva. 

2 

ISSN 1854-1739 

Uvodnik 3 

Utrinki 4 

Srečanje z gostoma iz Švice 4 

Študijski krožki prinašajo v BD nova znanja 5 

Ekskurzija ekoloških kmetov v Švico 6 

Obisk Alexa Podolinskega na Slovenskem 8 

Zdravje 10 

Zelišča nam lahko polepšajo praznične dni 10 

Biodinamika v praksi 11 

Končuje se najslabše čebelarsko leto 11 

Zgodba 12 

Legenda o beli omeli 12 

Širimo obzorja 13 

Odnos antropozofije do religij 13 

Od teme proti svetlobi 18 

Pomembno je 20 

Revijo SVITANJE lahko naročite: 

• na elektronskih naslovih 

revija@svitanje.si 

www.svitanje.si/narocilo 

Letna naročnina znaša 20 €. 

www.svitanje.si

Uvodnik 

Marina Nuvak 

glavna in odgovorna urednica 

Lepo pozdravljeni, dragi 

bralci! 

S to številko zaključujemo deseto 

leto izdajanja revije. Za 

nami je torej prvo desetletje. Z 

revijo smo rasli, jo spreminjali, bogatili ter se trudili, da 

bi imela vsako leto več zadovoljnih bralcev. 

Ustvarjalci revije smo v tem času doživeli kar nekaj prelomnic, 

se srečevali z novimi izzivi in s pomočjo mnogih, 

ki nas podpirate, prebrodili vse težave. 

Zdaj se lahko pohvalimo z odlično ekipo, ki skrbi za to, 

da je revija živa in zanimiva. Zavedamo se, da deseta 

obletnica ne pomeni konec poti, da moramo nadgraditi, 

kar imamo, zato smo ji v tem desetem letu uspeli dodati 

barvitost, ki je celotno vsebino še povzdignila. 

Hvala vsem, ki jo pridno soustvarjate! Hvala tudi vsem, 

ki jo s svojim naročilom podpirate. Seveda hvala vsem 

tistim, ki nas opozarjate na njene šibke točke. Trudimo 

se, da jih v čim večji meri odpravimo. Kljub temu pa 

moram, v zagovor vseh soustvarjalcev, poudariti, da je 

večina dela opravljenega voluntersko. 

Veseli pa me, da prav zaradi revije toliko bolj aktivno 

sodelujemo biodinamiki in waldorfci. V tem letu se naše 

sodelovanje še poglablja, in to v praksi. Vse čestitke skupini 

posameznikov znotraj Zveze biodinamikov, ki so 

tako trdno zgrabili vajeti Samooskrbne skupnosti Zeleni 

krog. Po njihovi zaslugi imamo zdaj odjemno mesto 

tudi pri nas, na Waldorfski šoli Ljubljana. Sicer se v tej 

začetni fazi še ne moremo pohvaliti z velikim številom 

naročil, toda verjamem, da bo stvar prav kmalu stekla v 

zadovoljstvo vseh. 

V času priprav na letošnji semenj, ko se je na šoli skupina 

učiteljev in staršev odločila, da sami skuhamo vso hrano, 

ki bo ta dan na voljo v naši restavraciji, in to iz ekoloških 

sestavin, sem spoznala, da je želja naših staršev, da 

bi imeli lastno kuhinjo, v kateri bi za otroke pripravljali 

ekološka kosila, še nekoliko preuranjena. 

Bili smo namreč soočeni z dejstvom, da ni mogoče dobiti 

vsega v zadostnih količinah, predvsem ne v tako kratkem 

času. Torej je pred nami nov izziv, da bo to v bližnji 

prihodnosti izvedljivo. 

V vsaki reviji Svitanje lahko beremo, zakaj in kako je biodinamika 

pomembna za zdrav razvoj človeka. Tudi v 

tokratni številki bo ob drugih zanimivih temah veliko 

takega branja, saj boste lahko brali: 

- o srečanju slovenskih biodinamikov z gostoma iz Švice; 

- o študijskih krožkih, ki prinašajo v biodinamiko 

nova znanja; 

- o obisku Alexa Podolinskega, pionirja biodinamike, 

na Slovenskem; 

- o tem, kako nam lahko zelišča polepšajo praznične 

dni; 

- o letu 2014 kot najslabšem čebelarskem letu v 

obdobju zadnjih 100 let; 

- legendo o beli omeli; 

- o odnosu antropozofije do religijskega dojemanja sveta; 

- o bolezni kot mostu do zdravja; 

- o RSF, pionirski neprofitni finančni organizaciji 

za socialne naložbe. 

V letu, ki prihaja,želim vsem dobro letino ter še naprej 

utrjevanje medsebojnega sodelovanja! 

3

Utrinki 

4 

Srečanje z gostoma iz 

Švice 

Boris Potočar in Barbara Vidmar 

'Naše delo mora temeljiti na biološko-dinamični 

metodi dr. Rudolfa Steinerja, ki jo je leta 1924 v 

Koberwitzu predstavil na Kmetijskem tečaju, in 

nadaljnjem razvoju te metode v praksi in raziskavah,' 

smo večkrat slišali poudariti Susanno Küffer Heer, 

predstavnico Demeter International (v nadaljevanju: 

DI), in Jean-Michela Florina, vodjo Sekcije za 

kmetijstvo v Goetheanumu, ki smo ju od 21. do 23. 

novembra 2014 gostili v Sloveniji. 

Prvi dan sta se Susanna Küffer Heer in Jean-Michel 

Florin na seji Izvršnega odbora Zveze društev biodinamikov 

srečala z njenimi člani, ki so izpostavili pereča 

vprašanja, na katera naj bi skušala odgovoriti med 

svojim obiskom v Sloveniji. Tekom prvega dne sta 

gosta na kratko obiskala tržnico v Ljubljani, na kateri 

ekološki kmetje vnaprej naročene izdelke prodajo kupcem. 

V organizaciji tržnice smo partnersko udeleženi 

tudi iz gibanja biodinamikov, z namenom, da ustvarimo 

nove tržne poti za slovenske biodinamične kmete, 

ki imajo ali bodo imeli presežke. Servis pridelovalcem 

na različnih področjih je namreč ključen gradnik za 

povečanje števila Demeter licencirancev, v čemer smo 

se z gostoma strinjali. Oba podpirata pot, ki smo si jo 

zastavili, pri tem pa je potrebno dosledno upoštevati 

vsa pravila in zakonodajo na področju ekološke pridelave, 

označevanja pridelkov in izdelkov ter Demeter 

smernic za Demeter kmete. 

Gosta sta se posvetila tudi mladim biodinamikom, ki 

so na kratko predstavili svoje dosedanje delo na področju 

biodinamike in ideje za prihodnost. Gosta sta 

poudarila, da so mladi naša prihodnost, zato jim je 

potrebno dati ustrezen prostor in veljavo v biodinamičnem 

gibanju ter jih vključevati v odgovorne funkcije 

na vseh nivojih organiziranosti, da si pridobijo izkušnje 

za prihajajoče izzive. 

Isti dan sta se srečala tudi s Karmen Ravnikar, predstavnico 

trgovske mreže Hofer, ki bo postala Demeter 

licenciranec. V njihovih slovenskih trgovinah bodo v 

začetku naslednjega leta pričeli s prodajo prvih izdelkov 

za otroke, proizvedenih po biodinamični metodi, 

kar bo za Slovenijo velik doprinos, in je plod našega 

skupnega sodelovanja. 

Gosta smo na sobotno dopoldne popeljali na ogled 

kmetije Mira Marolta iz Male Loke, ki obdeluje zelo 

poseben sadni nasad, v katerem izvaja tudi različne 

poskuse s sadnimi vrstami. Miro že dolga leta kmetuje 

po biodinamični metodi in je poznan v gibanju 

slovenske biodinamike. Gosta sta bila navdušena nad 

načinom dela in Mirovim pristopom. Skupaj smo mu 

predlagali, da se ponovno vključi v Demeter kontrolo 

in da začne svoje dolgoletne izkušnje prenašati na 

mlajšo generacijo preko izkustveno-praktičnih delavnic 

na njegovi kmetiji, v povezavi z Zvezo društev 

biodinamikov in lokalnim Društvom za biodinamiko 

Dolenjska. 

Obiskali smo tudi Prirodno posestvo in pivovarno 

Volk Turjaški, kjer nam je Matjaž Anžur pokazal postopek 

proizvodnje domačega kvasnega piva. Matjaž 

želi vse sestavine, ki so potrebne za proizvodnjo piva, 

pridelati po biodinamični metodi na svojem posestvu. 

Ogledali smo si tudi nasad hmelja, ki ga Matjaž prideluje 

po biodinamični metodi. Ob zaključku obdobja 

preusmeritve bo pridobil biodinamični certifikat, kar 

pomeni, da bomo imeli v prihodnje v Sloveniji tudi 

pivo, narejeno po biodinamični metodi. 

V popoldanskih urah sta se gosta udeležila 1. zbora 

Demeter Slovenija, na katerem sta zbranim kmetom z 

Demeter licenco predstavila organiziranost DI, Mednarodno 

biodinamično organizacijo (IBDA) in Sekcijo za 

kmetijstvo. Poudarila sta, da sta pri tem zelo pomembni 

konfederacijska organiziranost in demokratičnost. 

Gostja je poleg tega pojasnila, da Zavod Demeter ni

prejel pogodbe s strani DI zaradi neizpolnjevanja obveznosti 

do DI. Na večkrat zastavljeno vprašanje, kdaj 

se lahko uporablja besedo 'biodinamičen' ali 'Demeter' 

pa je odgovorila, da lahko vsak organ oziroma združenje, 

ki dela na podlagi biodinamičnih načel (tudi socialno 

gledano) uporablja besedo 'biodinamičen' tudi 

v svojem imenu (npr. Društvo za biodinamično ... ), 

medtem ko se lahko beseda 'Demeter' uporablja za vsa 

združenja, ki imajo opravka s certificiranjem in kontrolo, 

ne sme pa je uporabiti biodinamična organizacija. 

Demeter licenciranci so na Zboru sprejeli pravila svojega 

bodočega delovanja, oblikovali svoj upravni odbor 

in usmeritve delovanja znotraj Zveze društev za 

biodinamiko. Na osnovi odločitev iniciative Demeter 

licencirancev in Zveze društev za biodinamiko, ki poteka 

že od konca poletja, se trenutno odvija združevanje 

obeh delov našega skupnega gibanja v enovito 

organizacijo, ki bo vključevala tudi avtonomno enoto 

Demeter. 

V nadaljevanju so se nam pridružili tudi predstavniki 

biodinamičnih društev iz cele Slovenije in skupaj smo 

prisluhnili prvemu delu Kmetijskega tečaja dr. Rudolfa 

Steinerja, ki ga je predstavil Jean-Michel Florin. Skupaj 

z dr. Matjažem Turinekom, ki je predavanje prevajal, 

bomo v prvi polovici prihodnjega leta pripravili 

čistopis tega predavanja v obliki brošure. Le-to bodo 

prejela vsa biodinamična društva. 

V odmorih med predavanji smo lahko okušali domače 

dobrote nekaterih udeležencev, uvodni del 1. zbora 

Demeter Slovenija in Kmetijskega tečaja pa je popestril 

Aci Urbajs z meditativno glasbo na doma izdelanem 

inštrumentu. 

V nedeljskem dopoldnevu smo lahko prisluhnili drugemu 

delu Kmetijskega tečaja, katerega nadaljevanje 

bomo organizirali predvidoma 21.in 22. 3. 2015, ko 

se nam bo Jean-Michel Florin ponovno pridružil. Susanna 

Küffer Heer je za konec spregovorila še o ustanovitvi 

in razvoju DI, kako organizacija deluje danes, 

ter o nalogah Slovenije kot polnopravne članice DI. 

Naloge vključujejo demokratično organizacijo licencirancev, 

ki lahko neodvisno odločajo, jasen finančni 

položaj, upravni odbor licencirancev ter sodelovanje in 

udeležbo v okviru DI. V zaključku nas je spodbudila, 

da dokončamo združevanje, saj tudi DI in IBDA podpirata 

enovito gibanje slovenske biodinamike, v kateri 

so združeni vsi skupaj ter med seboj sodelujejo in se 

povezujejo. 

Najlepše se zahvaljujemo Waldorfski šoli Ljubljana, ki 

nas je vse tri dni prijazno gostila. 

Študijski krožki 

prinašajo v biodinamiko 

nova znanja 

Monika Brinšek 

V letošnjem letu je začetne tečaje biodinamike 

obiskalo 150 slušateljev. Na tečaju so dobili osnovna 

znanja o biodinamiki. 

Novi člani našega društva so si želeli znanje nadgraditi, 

zato so se vključili v študijske krožke, ki jih izvajamo 

v sodelovanju z Društvom za zdrav osebnostni razvoj 

Radovljica, pod okriljem Andragoškega centrom RS 

in s finančno podporo Ministrstva za izobraževanje, 

znanost in šport. To je projekt , ki teče že 17. leto. Kot 

mentorica študijskih krožkov sem tudi letos izpeljala 

nekaj zanimivih projektov na naši biodinamični kmetiji. 

Krožki so zanimivi za širši krog ljudi. 

Letos so bili izvedeni krožki: vrtnarjenje po biodinamiki, 

sadjarstvo, astronomija in antropozofija. 

Nekaj zanimivih izsekov iz naših delavnic: 

Najbolj obiskan je bil krožek vrtnarjenje po biodinamiki, 

saj so udeleženci izmenjali veliko koristnih izkušenj. 

Poiskali smo načine, kako se enostavno in učinkovito 

– z naravnimi pripravki - znebiti škodljivcev in bolezni 

na rastlinah. Letošnje muhasto poletje smo posvetili 

5

UTRINKI 

veliko nege paradižniku. Njegova nega je bila letos 

zahtevna. Ob mrzlih večerih smo ga škropili z baldrijanom, 

ob deževnih dneh pa s sveže pomolzenim 

mlekom, zalitim z vodo. Ves trud se je obrestoval, saj 

je paradižnik obrodil lepe in zdrave plodove. Vzgoja 

lastne zelenjave je lahko prav zabavno, koristno in rekreativno 

delo,v letošnjem mokrem letu pa tudi izziv. 

Krožek sadjarstva je bil nekoliko manj obiskan, vendar 

za udeležence prav tako zanimiv. 

Astronomija nam je odprla pogled v nebo. Spoznali 

smo osnovne principe dogajanja na njem. 

V krožku antropozofije smo se poglobili v antropozofske 

tekste. Seznanili smo se z življenjepisom Rudolfa 

Steinerja, nadaljevali z branjem Kmetijskega tečaja. 

Zaradi obsežnosti teme smo sklenili, da krožek nadaljujemo, 

in tako naše znanje poglobimo. Naša želja je, 

da bi se iz tega izobraževanja razvil regijski center za 

biodinamiko. Upamo, da nam bo uspelo. 

Vse pridobljeno znanje smo posredovali tudi udeležencem 

projekta Narava nas uči, ki je potekal na Gorenjskem. 

Nosilec projekta je bil RAGOR, financerji pa 

občina Radovljica, Jesenice in Kranjska Gora. Slušatelji 

so osnovna znanja pridobili na začetnem tečaju biodinamike. 

Svoje znanje so nadgradili s praktičnim izobraževanjem 

na biodinamičnih vrtovih v Radovljici in 

Kranjski Gori. Na vsakem srečanju so udeleženci poslušali 

predavanje in prejeli gradivo z navodili za delo 

v tekočem mesecu. Gradivo in predavanje je bilo pripravljeno 

v okviru študijskih krožkov, ki sem jih vodila. 

Pa veselo novim izzivom naproti. 

Ekskurzija ekoloških 

kmetov Dolenjske, 

Posavja in Bele krajine v 

Švico 

22. in 23. 9. 2014 

Zvone Černelič 

Kot že vrsto let zapored smo se v Združenju za 

ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele 

krajine tudi letos odločili, da pogledamo preko naših 

meja, kako tam ekološko kmetujejo. Tokrat smo 

obiskali Švico. 

Pot z avtobusom nas je vodila preko Italije v kanton 

Lucern v osrednjo Švico. Ob deseti uri dopoldne smo 

bili že na prvi kmetiji Biohof Widacher v kraju Malters 

blizu Lucerna. Pričakal nas je mladi gospodar, ki se je 

sem priženil iz Avstrije. Kmetija obsega pet hektarjev 

zelenjave od tega sedemdeset arov v rastlinjakih in še 

dva hektarja pašnikov, ki jih daje sosedom v najem. 

Zelo nas je presenetila izjemna urejenost kmetije na 

vseh področjih. Osnova v pridelavi zelenjave je zelo 

širok kolobar, ki je na prostem sedem do devet let, v 

rastlinjakih pa štiri. Gnojij samo z rastlinskim kompostom 

in z zelenim gnojenjem. Gojijo vse vrste zelenjave, 

še največ pa listnate, še posebej pozimi, saj so bili vsi 

rastlinjaki polno zasedeni. Zanimivi so bili rastlinjaki, 

v glavnem štiri metre široki in okoli štirideset dolgi, 

med njimi pa je bil en dober meter praznega prostora, 

namenjenega dobremu zračenju in prostoru za sneg. 

Med njimi je še drenaža, v katero se zbere vsa voda 

s streh rastlinjakov, ki se s pomočjo črpalke shranjuje 

v akumulacijsko jezero in uporablja nazaj za namakanje, 

čeprav teče mimo rastlinjakov velik potok. To je 

dobra ideja za marsikaterega našega zelenjadarja, ki 

pravi, da nima vode. Imajo pa tudi širše rastlinjake, do 

dvanajst metrov. Med rastlinjaki so utrjene poti, tako 

da je možno v vsakem vremenu v rastlinjak z mehanizacijo, 

ki jo imajo res veliko. Kmetija leži na nadmorski 

višini petsto trideset metrov in na koncu gostega 

naselja. Tako imajo veliko prednost pri prodaji v domači 

trgovini in na tržnici v bližnjem Lucernu, kjer 

prodajo sedemdeset odstotkov zelenjave, ostalo pa v 

verigi Migrosovih supermarketov. Imajo petnajst stalno 

zaposlenih delavcev, pozimi samo dva manj, saj jih 

6

UTRINKI 

Terapevtska reja konj za zapornike 

zaposlijo v pridelavi kalčkov, ki jih dodajo v že pripravljeno 

in zapakirano solato, ki se zelo dobro prodaja. 

Gojijo kalčke vijolične redkvice, sončnic, brokolija in 

rdečega zelja. Z zelo moderno linijo za vzgojo sadik 

vzgojijo šest tisoč zabojčkov sadik zelenjave za lastne 

potrebe, kar je redkost v Švici. Letos so imeli nekaj težav 

z boleznimi v glavnem na plodovkah, saj so tudi 

tam imeli zelo mokro vreme. Sam sem bil na tej kmetiji 

že pred tremi leti sredi avgusta in nisem mogel verjeti, 

da so bile rastline praktično brez bolezni. 

Popoldne smo si ogledali Zapore Wauwilermos v kraju 

Egolzwil med Lucernom in Zurichom. Posebnost 

teh zaporov je, da imajo svoje ekološko posestvo od 

leta 1995, veliko sto petdeset hektarjev, od tega osemdeset 

travinja za živino in konje, dvajset koruze, petnajst 

žit, trinajst krompirja, sedem korenčka, en hektar 

sadovnjaka, tri zelenjave in še enajst hektarjev naravnih 

habitatov za ptice. 

Zapori so odprtega tipa in v teh zaporih delajo zaporniki, 

ki so že na koncu svoje dolge zaporne kazni. Zapori 

so zelo vzgojni. Delo prilagodijo njihovim zmožnostim 

na dvajsetih področjih. Imajo petinpetdeset zaposlenih 

in osemdeset zapornikov. Imajo tudi poklicno šolo, 

kjer se lahko zaporniki izobrazijo v različnih poklicih. 

Vprašali smo jih, zakaj so se odločili za ekološko posestvo. 

Povedali so nam, da iz treh razlogov. Prvi je ta, 

da zapornik ne more delati s pesticidi, drugi razlog je, 

da je na posestvu vedno dovolj dela, in tretji, da je to 

zelo vzgojno, saj ima pridelava hrane vedno nekakšen 

smisel. En zapornik v odprtem delu jih stane dvesto 

SCF na dan, ravno toliko pa prinesejo zaporom tudi 

koristi. V zaprtem delu pa jih stane petsto SCF na dan. 

Nudijo tudi uslugo oskrbe konj lastnikom, ki nimajo 

časa za to. Imajo tudi konje v t. i. pokoju, kjer dočakajo 

svoj naravni konec. Konji so najboljša rehabilitacija za 

zapornike, ki so bili podvrženi mamilom. Na posestvu 

imajo moderne odprte hleve za živino. Zanimivo je, da 

pri kravah mlekaricah strmijo k proizvodnji z 8000 litrov 

mleka na 6500 po kravi na leto, saj trdijo, da je vse, 

kar je nad šest tisoč litrov, preveč. Pri zelenjavi vse plodovke 

cepijo, saj imajo tako veliko manj težav z boleznimi 

in škodljivci in tudi pridelek je veliko večji. Imajo 

tudi veliko proizvodnjo kokošjih jajc, sadik jagod in 

proizvodnjo bioplina iz gnoja in rastlinskih ostankov. 

Bioplina za proizvodnjo elektrike proizvedejo v 

ekvivalentu trideset tisoč litrov nafte. Deset odstotkov 

proizvodnje prodajo v trgovini na dvorišču v vrednosti 

460000 SCF, proizvodnja celega posestva pa je štiri 

miljone SCF na leto. Ostale pridelke pa prodajo verigi 

supermarketov Migros, kjer jim določijo ceno paradižnika 

na osnovi sladkorja in supermarketom COOP. 

Naslednji dan smo obiskali inštitut FIBL, ki je vodilna 

svetovna ustanova na področju ekološkega kmetijstva. 

To je edina ustanova na svetu, ki dela poskuse med 

vsemi načini pridelave hrane. Poskuse delajo na svojem 

posestvu (ki obsega vinograde, sadovnjake, poljedeljstvo, 

zelenjavo, živinorejo in še kaj) in pri kmetih. 

Največjo kvaliteto hrane so dokazali pri biodinamičnemu 

načinu, nato ekološkem in potem ostalo. Leta 1973 

Udeleženci ekskurzije pred inštitutom FIBL 

7

UTRINKI 

so ta inštitut ustanovili ekološki kmetje in je še danes 

v zasebni lasti. Zaposlenih je 155 ljudi, v glavnem strokovnjakov 

na področju kmetijstva. Zametki ekološke 

zelenjave gredo v Švici že v leto 1947. Danes Švicarji 

pridelajo šestdeset odstotkov lastne zelenjave, v sezoni 

pa je ne uvažajo. Korenček uvažajo npr. samo dva meseca. 

Tudi transport zelenjave z letali je prepovedan, 

vsa uvožena zelenjava pa mora ustrezati strogim švicarskim 

zahtevam. 

Popoldne pa smo obiskali še zadnjo kmetijo Bruderhof 

v kraju Dallikon v bližini Zuricha. Kmetija obsega 

šestintrideset hektarjev (trideset okoli hiše) in se 

ukvarjajo z zelenjavo, poljedeljstvom, živinorejo, imajo 

tudi bioplinarno za proizvodnjo elektrike. Pred prvo 

svetovno vojno je bilo tam močvirje, ki so ga izsušili. 

Vsebnost humusa na njivah je neverjetnih osem odstotkov, 

na enem travniku pa celo dvajset. V to smo 

se prepričali na lastne oči, saj smo videli večhektarsko 

njivo s črno prstjo, v kateri je rastel odličen korenček 

in druga zelenjava. Ima sedemletni kolobar(samo eno 

leto ima travno deteljno mešanico zaradi manj strun). 

Med njivami ima trimetrske zelene pasove (jih pokosi 

za živino) za dognojevanje, zalivanje, škropljenje in 

transport, da čim manj potlači njivo. Poudaril je, da 

ima pozimi pokrita tla. Zanimivo je bilo tudi to, da 

proda za petindvajset odstotkov več živine, prirejene 

samo na paši, kot ekološke živine, ki ni prirejena samo 

na paši. Pridelke prodaja na kmetiji in preko svojega 

partnerja, ki se ukvarja z zelenjavo in jo prodaja preko 

zabojčkov šeststotim strankam. 

Proti večeru se je naša ekskurzija končala in napotili 

smo se na dolgo pot proti domovini, ki pa je zelo hitro 

minila, saj smo na avtobusu med seboj podoživljali 

ta dva dneva. Naša navada na avtobusu je, da pokomentiramo 

videno, se med seboj predstavimo, delamo 

nove načrte za naprej, kakšno zapojemo in dolga pot 

postane prekratka. Še posebej smo bili ekološki kmetje 

veseli kmetijskih strokovnjakov iz strokovnih šol kmetijskih 

zavodov, saj bodo imeli v bodočnosti vse večjo 

vlogo pri izobraževanju bodočih ekoloških kmetov. 

To, kar smo videli v Švici, je bilo res vredno ogleda, 

še posebej za tiste, ki tako že delamo in bomo videno 

poskušali prenesti na čimveč 'nejevernih Tomažev', ki 

trdijo, da se ekološko ne da kmetovati in od tega živeti. 

Do snidenja na naslednji ekološki ekskurziji. 

Zelenjava v črni prsti z 8% humusa 

Obisk Alexa 

Podolinskega, pionirja 

biodinamike, na 

Slovenskem 

Boris Potočar 

'There are laws against humans killing each other 

Societies to prevent cruelty to animals 

Ecology targets plants 

Mother Earth is treated like dirt' 

'Imamo zakone proti medsebojnem pobijanju ljudi, 

preprečevanju krutosti družbe nad živalmi, 

ekologiji, ki se osredotoča na rastline, 

z materjo Zemljo pa ravnamo kot s smetjo.' 

Alex Podolinsky, 2004 

G. Alex Podolinsky, pionir na področju biodinamike, 

ki živi in dela na svojem posestvu v avstralski 

Viktoriji, je bil gost našega biodinamičnega 

gibanja na Slovenskem. 

Učenec dr. Ehrfrieda Pfeifferja, Steinerjevega tesnega 

sodelavca, je začel že v rani mladosti spoznavati 

biodinamiko, in sicer v času svojega bivanja s sestro 

v Dornachu v Švici leta 1938. Tam je vsakodnevno 

preko igre spremljal delo dr. Pfeifferja. Do imigracije 

v Avstralijo so z družino živeli v Nemčiji. 

Z Alexom smo se pripeljali iz avstrijskega Oberhofleina 

na meji s Češko, kjer je pristal po potovanju z 

Danske z namenom, da se njegova pot nadaljuje v 

Slovenijo, Italijo in na Hrvaško. 

Pri nas smo obiskali različne biodinamične kmetije, 

med drugim živinorejsko-zelenjadarsko kmetijo 

Zvoneta Černeliča blizu Brežic, kjer smo organizirali 

predavanje za kmete in vrtičkarje (posnetek je na: 

www.ajda-dolenjska.si), živinorejsko kmetijo in sirarno 

Franca Sešlarja iz Izlak, vinogradniško kmetijo 

Radovana Šumana, sadjarsko kmetijo Tine Purgaj in 

druge. Po zaključni delavnici s kmeti in vrtičkarji na 

sedežu društva Ajda Domžale je v cerkvici na Dobu 

violinist Miha Pogačnik, ki je dejaven v antropozofskem 

gibanju, zaigral Bachove sonate v čast Alexovega 

obiska. 

8

UTRINKI 

Po drugi svetovni vojni je Alex z družino emigriral v 

Avstralijo, kjer je širil biodinamično metodo kmetovanja 

in za njo navduševal ljudi. Povedal je, kako se je, 

preden so ustanovili kakršno koli organizacijo, najprej 

povsem spontano povečalo število kmetov. Njegova 

družina, ki šteje sedem otrok (večina jih ima že svoje 

družine), trenutno prideluje biodinamične pridelke na 

več površinah, kot je vseh skupno biodinamično obdelanih 

površin v Sloveniji. 

Možakar je v devetdesetem letu in nenehno potuje 

po celem svetu. Vitek, dobrega izgleda, bistrega uma 

in živahnega pogleda ne izgublja časa. Njegovo poslanstvo 

so kmetje; pravi, da so oni umetniki narave. 

Kmetje so 'stoletja varovali zemljo pred uničenjem, 

ko pa so se pojavili uradni strokovnjaki za pridelavo 

in birokrati, je šlo vse navzdol. S škodljivimi nasveti 

in preparati za večji pridelek so začeli uničevati tla in 

zastrupljati hrano.' 

Njegov pristop je praktičen, tisti, ki je življenjski in 

daje rezultate. Tako je na začetku preučeval preparate 

in njihove učinke na zemljo, izumil stroje za mešanje 

preparatov, stroje, ki ne poškodujejo strukture tal in še 

marsikaj drugega. Biodinamičen način kmetovanja je v 

Avstraliji priznan kot način kmetovanja tudi v okviru 

državne kmetijske politike, saj je gibanje v letih delovanja 

doseglo razumevanje države na konkretnih strokovnih 

temah. 

Obiski kmetov v Sloveniji so izgledali tako, da smo šli 

do njihovih polj in travnikov ter odkopali prst. Povedal 

je svoje mnenje o strukturi in življenju v tleh, dokler je 

v roki rahlo mečkal pripravljen preparat 500. Ves čas 

je poudarjal prisotnost zraka kot najbolj pomembne 

snovi za obstoj mikroorganizmov za ravnovesje v tleh. 

Pogovori z njim so odkrili tudi njegovo stališče, da je 

konvencionalno kmetijstvo uničilo vpojnost zemlje, 

tako da je celotni učinek na globalnem nivoju povišana 

gladina vode, ki povzroča naravne katastrofe. 

Deliva isto mnenje, da so vlade celega sveta pred velikim 

izzivom, kako pridelati zdravo hrano za nas in 

naslednje generacije in ustvariti trajnost s spremembo 

paradigme. Za vse to so potrebna konkretna dejanja v 

praksi, na terenu z ljudmi, ki so motor spremembe. Ta 

izjemno vitalen človek je nadaljeval svojo pot na Hrvaško, 

kjer se je srečal z drugimi kmeti, s katerimi dela 

že nekaj časa; dobil sem občutek, da noče izgubljati 

življenjskega časa. Varuh znanja, ki je nesebično delil 

z nami vsa svoja leta poskusov, ki mu je življenjsko 

poslanstvo, da mora biti biodinamika dostopna vsem 

kmetom in vrtičkarjem po celem svetu, kot je to že 

pred stoletjem zagovarjal dr. Rudolf Steiner. 

V zadnjem dnevu obiska Alexa v Sloveniji sem ga predal 

v roke Jasminke Iličić iz Hrvaškega Zagorja, ki z 

možem kmetuje pod Alexovim mentorstvom. Kmetija 

Iličićevih bo v bližnji prihodnosti tudi destinacija 

naše strokovne ekskurzije, ki jo bo organizirala Zveza 

društev biodinamikov za vse zainteresirane kmete in 

vrtičkarje. 

Nauk obiska Alexa pa je, da je potrebno osmišljati in 

delovati s terena, od spodaj navzgor, in delati v praksi, 

kjer se ustvarjajo rešitve in odgovori za vse dileme, s 

katerimi se soočamo v današnjem času. 

9

Zdravje 

Zelišča nam lahko 

polepšajo praznične dni 

Frančiška Jeromel 

bo dobro delovalo na naše počutje (bolje je dati manj 

kapljic po večkrat na dan kot pa enkrat večje število). 

Zelo pomembno je, da si tudi v tem času privoščimo 

sprehode po svežem zraku. V mestu je to verjetno malo 

težje, zato si planirajte kratke izlete v okolico. Sprehodite 

se in nadihajte se čistega zraka. Tak sprehod lahko 

povežete tudi z druženjem s svojo družino, prijatelji 

ali znanci, po povratku domov pa si pripravite dišeč 

čaj in pecivo. 

Zelišča, ki jih nabiramo v jeseni 

Jesen je letni čas, v katerem nabiramo tista zdravilna 

zelišča, ki nam svoje učinkovine ponujajo v koreninah. 

V jeseni rastline snovi iz listov in stebel shranijo v koreninah, 

da jih lahko spomladi uporabijo za ponovno 

rast. Počakam, da nadzemni deli rastline ovenijo. To je 

navadno tik pred večjo ohladitvijo, ko zemlja zamrzne 

ali preden zapade sneg. Takrat korenine previdno izkopljemo 

in jih operemo s curkom tekoče vode. Potem 

jih narežemo in posušimo. Shranimo jih v zaprte kozarce, 

uporabljamo pa jih lahko do dve leti. Na opisani 

način pripravimo korenine sleza, regrata, potrošnika, 

koprive, omana in gladeža. Te uporabljamo v glavnem 

kot čaje s hladnim namakanjem ali pa kot prevretek. 

Iz korenine ščetice, kolmeža in ameriškega slamnika 

pripravimo alkoholni izvleček, iz korenin gabeza pa 

lahko pripravimo tako alkoholni kot tudi oljni izvleček. 

Seveda so možni še različni drugi načini, vendar 

za podrobnosti priprave in uporabe korenin poglejte v 

strokovno literaturo. 

Pred nami je zimski čas, ko narava počiva in si nabira 

moči za ponovno rast. Še posebno pomemben je čas 

od božiča do Sv. treh kraljev. Takrat sile kozmosa 

krepijo semena. Mi pa si bomo pripravili jedi ter 

čaje, ki nam bodo pogreli dušo in telo. Na mizi ne 

smejo manjkati začimbe in čaji, kot so cimet, klinčki, 

vanilija, kardamom, janež, komarček, koriander, 

melisa, lipa in bezgov cvet. 

V piškote, ki jih bomo pripravljali, dajmo večjo količino 

teh začimb. Ravno tako si iz teh začimb in zelišč 

pripravimo čaje, osladimo z medom ter agavinim ali 

javorovim sirupom. Ti čaji nas pogrejejo, izogibajmo 

pa se agrumom, zlasti limoni, ki hladijo telo. Tudi na 

prostor v stanovanju ne pozabimo. Odišavimo ga s 

kvalitetnim eteričnimi olji kot so evkalipt, meta, sivka, 

bor, čajevec, cimet, pomaranča ... V izparilnik kanemo 

1 do 2 kapljici in že vdihavanje tako osveženega zraka 

Zelišča in čas po praznikih 

Prazniki pogosto obremenijo naša telesa s prekomernimi 

količinami težje prebavljive hrane in pijače. Zato 

pol ure pred težjim obrokom priporočamo pitje čaja iz 

tavžentrože ali pelina. Pri pripravi hrane pa ne pozabite 

uporabiti primernih začimb, ki olajšajo prebavo, 

presnovo in izločanje. To so na primer majaron, timijan, 

šetraj, origano, bazilika, rožmarin, luštrek, koromač, 

koriander, muškatni orešček, kurkuma, koper, 

lovor, pehtran, zelena in še kaj. 

Čas po praznikih je primerna priložnost za čiščenje 

telesa, zato se lahko odločimo za lahko čistilno kuro. 

V tem času uživajmo manj beljakovin in ogljikovih hidratov, 

pa več sadja in zelenjave. Med tem časom pijemo 

čaje, ki pospešujejo odvajanje strupov iz telesa. To 

so breza, kopriva, rman, bezgov cvet, listje peteršilja, 

zelene in luštreka. Dobro je, če tem čajem dodamo kumino, 

janež, komarček in malo popra. 

Želimo vam lepe in dišeče praznike ter da bi se z dobrimi 

mislimi in željami podali v naslednje leto. 

10

BD v praksi 

d Martina Misar (Dreamstime) 

Končuje se najslabše 

čebelarsko leto v 

zadnjih 100 letih 

Franc Vehar 

Dragi bralci in bralke tega članka, pozdravljam vas 

v želji, da bi iz mojih člankov vzeli tiste misli in 

spodbude, ki vam bodo koristile pri iskanju prave 

poti v nadaljnje življenje. 

Že v naslovu sem vam povedal, da je bilo letošnje leto 

za čebelarje nenavadno. 

Ko se ozrem nazaj v čas letošnje pomladi, poletja in 

jeseni, opazim, da se v naravi dogajajo čudni dogodki 

z vremenom in z vedenjem živali. 

Največ nenavadnega vedenja sem opazil pri čebelah, 

kozah in mucah. 

Čebelice so imele spomladi v panjih še veliko zaloge 

hrane in razvoj se je pričel silovito, dokler niso koncem 

meseca aprila porabile večino zaloge hrane. Običajno 

je v aprilu narava nudila toliko medičine, da so čebelice 

nabrale dovolj za svoj hitri razvoj in še nekaj za čebelarja. 

V letošnji pomladi ni bilo tako. O tem sem pisal 

že v zadnji številki. Če pogledamo, koliko je bilo dni s 

primerno temperaturo za medenje, vidimo, da je bilo v 

primerjavi z ostalimi leti dovolj sonca, da bi lahko nabrale 

dovolj medu za sebe in za čebelarja. Toda v naravi 

se je nekaj zgodilo, da rože niso izločale medičine. 

Veliko sem razmišljal o tem pojavu in prišel do nekaterih 

spoznanj, da je vzrok za to, da ni bilo medenja, v 

kemikalijah, ki jih posipajo letala v ozračje. Ko se ta kemija 

spusti na zemljo, nosi s seboj tudi svoje magnetno 

polje, ki močno vpliva na magnetna polja posameznih 

živih bitij na zemlji. Tako rastline, kljub ugodnim temperaturam, 

niso uspele izločati sokov v cvetove. 

Zaradi manjše osvetljenosti zemeljskega površja od 

sonca rastline niso uspele narediti, kar bi morale. Vsi 

vemo, da s fotosintezo rastline ustvarjajo vse potrebne 

snovi za svoje normalno življenje. Ker je bilo premalo 

sončnih žarkov na zemeljskem površju, tega niso uspele 

storiti. 

Druga težava je nastala, ko je na sončevi atmosferi nastal 

vihar in so ognjeni zublji švigali v vesolje. Ta pojav 

je bil zelo močan in del tega magnetizma, ki se je 

sproščal, je vplival tudi na rastline in na vsa živa bitja 

na zemlji. To sem opazil močneje pri kozah, ki so postale 

v določenih obdobjih zelo agresivne do sovrstnic. 

Venomer so se spopadale in izzivale druga drugo. V 

ljudeh sem zaznal več nestrpnosti in netolerantnosti v 

medsebojnih odnosih. Pozneje pa so postali apatični za 

dogodke okoli sebe. 

Kljub temu da se je mnogim dogajala krivica, niso premogli 

toliko energije, da bi se uprli prikritemu psihološkemu 

nasilju. Ta apatičnost v ljudeh je morda tudi 

posledica poskusov z mikrovalovnimi impulzi. Vse 

to prikrito delajo določeni znanstveniki pod okriljem 

velesil. Na preprostih ljudeh preizkušajo najbolj sprevržene 

metode umirjanja množic za potrebe obvladovanja 

množic. 

Zakaj je bilo letošnje leto ravno na Balkanu največ naravnih 

nesreč (poplav)? 

Ko prebiram sporočila iz sveta, dobivam informacije, 

da se ta del sveta krčevito upira Monsantu in drugim 

kemijskim gigantom, ki hočejo prodreti na tržišče z 

gensko spremenjenimi semeni. 

Ker znanstveniki vedo, kako usmerjati deževne zračne 

tokove, so to znanje uporabile določene skupine in naredile 

poskus, kako uničiti pridelke, ki niso po njihovi 

volji. Da je temu res tako, smo bili priča, ko je po poplavah 

v Bosni in Srbiji pripeljali pomoč v obliki gensko 

spremenjene hrane in semen ravno korporacija, ki sem 

jo že omenil. 

11

Zgodba 

Preprosti ljudje so z zadovoljstvom sprejeli pomoč, 

ne da bi se zavedali, kaj so sprejeli in kakšne posledice 

jih čakajo v prihodnje. Ko bodo spoznali, bo to 

morda za njih že prepozno. 

Če se vrnem nazaj k čebelicam, ugotavljam, da so 

se nenavadno obnašale koncem avgusta in v septembru, 

ko smo jim dodajali zimsko zalogo hrane. 

Običajno so čebelice ta čas zmanjševale količino zalege 

v panju. Letos pa tega niso storile. Ko sem koncem 

septembra pregledoval družine, sem opazil, da 

imajo še po osem satov zalege, hrane pa skoraj nič. 

Vse so porabile za zalego in ne za zimsko zalogo. 

Zakaj se je tako zgodilo, mi ni znano. Še do druge 

tretjine oktobra sem bil prisiljen dodajati čebelicam 

sladke čaje, da sem jim za prvo silo napravil zimsko 

zalogo hrane. V tem obdobju - od druge polovice 

avgusta pa do konca oktobra - na mojem pašnem 

okolišu ni medilo popolnoma nič. To lahko zagotovo 

trdim, ker sem imel na vsakem stojišču kontrolni 

panj, ki ni prinesel nič. Na žalost sta mi dve družini 

umrli od lakote, ker sem prepozno prišel v kontrolo, 

saj imam sedem stojišč. 

Letos so družine prišle do zimskega počitka veliko 

manj številne kot druga leta. Upravičeno sem 

zaskrbljen, kaj me bo pričakalo pomladi. Bojim se, 

da sem s poznim krmljenjem družin naredil iz dolgoživih 

čebelic kratkožive in da bo to pomenilo, da 

bodo spomladi prazni panji. Upam, da bo narava 

pozimi milostljiva in da bodo imele čebelice dovolj 

izletnih dni, da si bodo izpraznile blatnike in uredile 

dotok hrane v zimsko gručo. 

Priznati moram, da sem letošnje leto, v primerjavi s 

povprečnimi leti, iztočil čebelicam samo 10% medu. 

Tako je veliko mojih stalnih strank ostalo brez medu,saj 

sem moral med prihraniti za pogodbene 

stranke in pomembne tržnice. 

Na tem mestu se opravičujem vsem kupcem medu , 

če so ostali brez sladkega pridelka. 

Upam, da bo prihodnje leto bolj medeno in bom lahko 

obskrbel vse kupce. 

Ob koncu mojega pisanja želim vsem mojim bralkam, 

bralcem in kupcem v letu, ki prihaja, obilo 

zdravja, sreče, notranjega miru in medsebojnega razumevanja 

. 

Naj medi! 

Legenda o beli omeli 

Elvira Devetak 

Božič pomemben praznik kristjanov, ko praznujemo 

Jezusovo rojstvo. To je dan, ko je vsa družina zbrana, 

kuha in peče se veliko dobrot, po hiši diši po cimetu, 

klinčkih, izmenjuje se darila. Otroci čakajo na 

božično jutro, da vidijo, če jim je Božiček, bradati 

starec, ki potuje s sanmi prinesel, kar so mu napisali 

v pismih. To je dober čas za otroke, saj so tudi šolske 

počitnice. 

Tokrat sem razmišljala, kaj bi za zaključek leta pisala 

in sem se odločila, da vam povem legendo o omeli in 

na koncu še nekaj receptov za vesele praznike. Omelo 

uporabljamo v času božiča in je povezana z zelo lepo 

legendo o starem trgovcu. 

Nekoč je v hribovski vasi živel star trgovec. Bil je samotar, 

živel je sam, ni bil poročen in ni imel nobenih 

prijateljev. Stari trgovec se je v postelji premetaval in 

obračal, ker ni mogel spati. Vstal je iz postelje in šel iz 

hiše ter videl ljudi, ki so prihajali iz vseh strani in bili 

namenjeni k istemu kraju. 

Nekateri so mu ponudili roko. Klicali so ga: Brat, so ga 

klicali – ali prideš? 

Oni njemu brat? On, ki ni imel nobenega brata. Bil je 

trgovec in zanj so bili le stranke: tisti, ki kupujejo in 

tisti, ki prodaja. Vse svoje življenje je bil pohlepen in 

skopuški, ni mu bilo mar kdo so njegove stranke in kaj 

so počele. Ampak kam so le namenjeni? 

Radoveden se je premaknil. Pridružil se je skupini starejših 

in otrok. Brat! Oh, seveda, to bi bilo lepo, da bi 

imel toliko bratov! Toda njegovo srce mu je zašepetalo, 

da ne more biti njihov brat. Kolikokrat jih je prevaral? 

Jokal je o revščini, da je svoje blago prodajal dražje, 

špekuliral je na račun potreb ubogih, nikoli ni svoje 

roke odprl z darovanjem. Ne, nikoli ne bi mogel brat 

revnih ljudi, ki jih je vedno izkoriščal, zavajal in varal. 

Kljub vsem so ga vsi klicali, da se jim pridruži. In skupaj 

z njimi je prišel do betlehemske jame. 

12

Širimo obzorja 

Takrat jih je videl vstopati in nihče ni bil praznih rok, 

tudi revni so imeli nekaj v rokah. On pa ni imel ničesar, 

on, ki je bil bogat. Pred jamo je prišel skupaj z ostalimi 

in skupaj z njimi pokleknil. Gospod, - je zaklical – zlorabljal 

sem moje brate. Odpusti mi! In začel je jokati. 

Naslonil se je na drevo pred jamo, trgovec je še naprej 

jokal, in njegovo srce se je spremenilo. Ob prvih jutranjih 

žarkih so kakšne solze sijale kot biseri med dvema 

listoma. Rodila se je bela omela. 

Recepti: 

Piškoti Hildegarde iz Bingena 

Sestavine: 

125 g drobno mlete pirine ali pšenične moke, 50 g 

masla, 1 ščepec soli, 2 žlici medu, 1 noževa konica 

muškatnega oreščka, 1 ½ čajne žličke cimeta, ½ čajne 

žličke mletih klinčkov, vode po potrebi. 

Priprava: 

Iz sestavin zamesi gladko testo in pusti počivati približno 

2 uri. Testo razvaljamo med dvema listoma papirja 

za peko debeline 3 mm. Izrežemo različne oblike 

(lahko si pomagamo z modelčki). Piškote položimo na 

pomaščen pekač. Pečemo na sredini pečice približno 

10 minut pri 180 ºC. 

Riževi piškoti 

Sestavine: 

50 g masla, 1 jušni žlici medu, 150 g polnovredne 

riževe moke, 50 g mandljev, 5 jušnih žlic smetane, 

1 limona – sok, ½ čajne žličke vanilje, ¼ čajne žličke 

ingverja, 1 ščepec soli. 

Priprava: 

Maslo in med stepaj nato dodaj ostale navedene sestavine. 

Oblikuj zvitek, ki naj počiva 30 minut. 

Iz testa oblikuj piškote. Peci v pečici 15-20 minut pri 

150-200 ºC. 

Osnove antropozofije 

Odnos antropozofije do 

religijskega dojemanja 

sveta 

Brane Žilavec 

Mnogim ljudem, ki pridejo v stik z antropozofijo, se 

pojavi vprašanje: Kakšen je odnos antropozofije do 

tradicionalnih religij? Steinerjev odgovor je: ‘Religije 

so dejstva v zgodovinskem življenju človeške rase. 

Duhovna znanost je sposobna preučevanja duhovnih 

pojavov, ki so se v teku razvoja manifestirali kot 

religija. Vendar duhovna znanost si nikoli ne želi 

ustvariti nove religije, prav tako kot naravoslovna 

znanost ne goji iluzije, da lahko ustvari karkoli 

novega v naravi. Ni potrebe, da bi se zmanjšala 

intenzivnost, s katero nekdo prakticira svojo religijo 

in izvaja verske obrede, potem ko pride v stik z 

duhovno znanostjo.’ 1 

Sorodno vprašanje je: Ali ni antropozofija samo neke 

vrste nova religija? Steinerjev odgovor je nedvoumen:’Antropozofija 

ni religija, temveč sredstvo za 

razumevanje religij. Njen odnos do religijskih dokumentov 

je enak, kot je odnos matematične resnice do 

dokumentov, ki so bili spisani kot matematični učbeniki. 

Matematiko se lahko razume iz njenih lastnih virov; 

prostorski zakoni se lahko zaznavajo brez sklicevanja 

na stare matematične knjige. Vendar v primeru, ko je 

nekdo dojel zakone geometrije, bo le-ta znal pravilno 

ceniti stare dokumente, ki so ljudem prvič predstavili 

te zakone. Prav tako je z antropozofijo.’ 2 

Antropozofija in religija imata seveda veliko sorodnih 

lastnosti. Najbolj pomembna je, da obe priznavata 

obstoj duhovnega sveta in duhovnih bitij – to, kar moderna 

pravoverna znanost goreče zanika. Obstajajo pa 

tudi pomembne razlike. Za razumevanje teh razlik se 

moramo najprej seznaniti s prvobitnim vzrokom za 

rojstvo vseh obstoječih svetovnih religij. ‘Ko gledamo 

nazaj v starodavne čase Atlantide 3 , lahko rečemo, da 

je človek takrat še vedno živel z in med svojimi bogovi. 

Človek ni verjel le v svoj lasten obstoj in v obstoj 

treh kraljestev narave, temveč tudi v resničnost višjih 

13

ŠIRIMO 

ki niso več sposobni izkusiti te duhovne svetove prek 

lastnih čutil. Religija je bila razglas oziroma objava 

obstoja duhovnih svetov vsem tistim, ki niso mogli 

več neposredno izkusiti duhovne resničnosti. Duhovno 

življenje se je razširilo po svetu v obliki religijskih 

kultur v različnih obdobjih civilizacijskega razvoja – v 

starodavni Indiji, v starodavni Perziji in v ostalih obdobjih 

vse do današnjega časa.’ 5 

Kaj je tisto, kar omogoča antropozofiji oziroma duhovni 

znanosti, da lahko preučuje duhovno ozadje vseh 

svetovnih religij? Najprej je tu dejstvo, da ‘je antropozofija 

znanje o vsem, kar lahko duhovni organizem 

d Eun Jin Ping Audrey (Dreamstime) 

14 

področij duhovnih svetov, kajti v tistih časih je bil 

človek dejanska priča le-teh. Takrat bi bila neumnost 

zanikanje resničnosti tega, kar je bilo vidno v človekovem 

okolju – in takrat so bili bogovi vidni ljudem. Potemtakem 

takrat ni bilo potrebe po religiji v našem modernem 

smislu. To, kar tvori vsebino različnih religij, 

je bila resničnost, ki jo je zaznavala večina ljudi v času 

Atlantide. Tako malo kot vi sami potrebujete religijo z 

namenom, da verjamete v obstoj vrtnic ali lilij, kamenin 

ali dreves, tako malo je atlantski človek potreboval 

religijo za to, da bi verjel v bogove, kajti le-ti so bili zanj 

resničnost. Vendar pa je ta neposredna resničnost postopoma 

pojemala; vsebina duhovnih svetov je vedno 

bolj postajala zgolj spomin. Le-ta se je delno ohranjal 

v tradicijah duhovnih videnj starodavnih prednikov, 

delno v obliki mitov in sag in delno v tem, kar so lahko 

redki nadarjeni posamezniki s posebnimi jasnovidnimi 

močmi zaznavali v duhovnih svetovih. Še najbolj 

pa se je ohranjala in čuvala vsebina duhovnih svetov 

s strani duhovnikov v misterijskih centrih. Kar so misteriji 

uspeli ohraniti, je tvorilo vsebino različnih religij; 

te duhovne vsebine so se izrazile na raznolike načine 

v skladu s sposobnostmi ljudi in njihovo močjo zaznavanja 

ter celo v skladu z lokalnimi pogoji in podnebnimi 

razmerami. Vendar pa je bila prvobitna modrost 

osnovna podlaga in združevalni princip v ozadju vseh 

obstoječih religij. Ta modrost je bila ena in ista ne glede 

na to ali se je gojila s strani Pitagore v njegovi misterijski 

šoli ali s strani kaldejskih modrecev v zahodni 

Aziji ali Zaratustre v Perziji ali pa indijskih duhovnikov, 

brahmanov 4 . Vsepovsod je obstajala ista prvobitna 

modrost, ki pa se je izražala v raznovrstnih oblikah 

v skladu s potrebami in okoliščinami, ki so delovale v 

ljudskih religijah v različnih regijah. To je bilo poreklo 

vseh religijskih kultur. 

Kaj je religija v svojem bistvu? Religija je posrednica 

med duhovnimi svetovi in človeštvom za tiste ljudi, 

človeka zaznava v duhovnem svetu na enak način kot 

človekov čutilni sistem zaznava fizični svet.’ 6 V ta namen 

mora seveda človek razviti duhovna čutila, vendar 

pa je dejstvo, da se ‘duhovni svet, ki se odpre s 

pomočjo Steinerjeve metode neposrednega znanstvenega 

opazovanja in raziskovanja, razodeva kot svet 

kolosalnih energij, ki vzdržujejo življenje, zaznave in 

misli; svet bitij, ki se razlikujejo v njihovih stopnjah zavesti; 

svet aktivnih dogajanj, ki imajo učinke na fizično 

vesolje. Čeprav je antropozofski pristop k duhovnemu 

svetu epohalno nov, pa je ta svet isti kot tisti, s katerim 

so se prizadevale ohranjati stik velike svetovne religije 

na mnoge različne načine s pomočjo učenja, molitev 

in verskih obredov. To je bil svet, ki ga je pokrivala celotna 

veličastna struktura naukov, ki so se nanašali na 

boga, nebesa, življenje po smrti, poslednjo sodbo – vse 

to, kar na primer rimskokatoliško krščanstvo smatra 

kot dokončno in podarjeno rimski cerkvi za vse večne 

čase, medtem ko protestantko krščanstvo smatra to za 

nekaj, kar se ne more spoznati s pomočjo človeškega 

razuma in se mora zatorej prepustiti veri. Sedaj je ta 

svet postal dostopno področje znanstvenega raziskovanja 

s pomočjo prebujene duhovne moči človekove 

zavesti in razvita je metoda, s pomočjo katere se lahko 

priuči postopka tovrstnega raziskovanja.’ 7 To je

OBZORJA 

d Kurt (Dreamstime) 

metoda raziskovanju duhovnega sveta, ki ga omogoča 

antropozofska duhovna znanost. 

Zavedati pa se moramo, da obstaja ena bistvena razlika 

med tem novim pristopom in tradicionalnimi religijskimi 

pristopi. ‘Mnogi ljudje dandanes še vedno 

verjamejo v nasprotje med vero in znanjem, med vero 

in spoznanjem. Le-ti pravijo, da nam lahko znanost 

govori o svetu zunaj nas, ki je edini, o katerem lahko 

vemo z gotovostjo. V nasprotju s tem pa moramo uporabiti 

vero, kadar govorimo o stvareh, ki se nanašajo 

na duhovni svet. Zdi se, da takšen odnos nasprotuje 

duhovni znanosti, ki si prizadeva, da nam posreduje 

resnično znanje o duhovnem svetu in uvide vanj. 

Pravzaprav mora antropozofija v teh časih vstopiti v 

človeške duše zgolj v tej obliki - kot uvid in znanje. 

Sedaj živimo v času, ko bodo ljudje na Zemlji postopoma 

izgubili sposobnost prevzemanja tega, kar govori 

zgolj našim čustvom, naši veri. Ljudje lahko še vedno 

ohranjajo to vero za določen čas – in jo na določen način 

vzpodbujajo in poživljajo – vendar pa je ne morejo 

ohraniti za prihodnost. Princip Jaz verjamem se mora 

nadomestiti z Jaz verjamem, kar vem. Ljudje bodo začeli 

občutiti, da se mora uporabiti ta nov princip. Filozofije, 

ki slonijo zgolj na materialnem svetu, so smrt 

za naše duše. Fizičen razvoj vodi k smrti duhovnega 

sveta. Mi moramo doseči razumevanje sveta, ki ne sloni 

na zunanjem videzu, temveč trdno počiva na svoji 

lastni prirojeni zgradbi. Mi se moramo premakniti k 

principu: Jaz verjamem, kar vem!’ 8 

Treba pa se je izogniti nevarnosti, da bi se ‘predstavljalo 

naše aktivnosti z duhovno znanostjo kot nadomestek 

za religijsko življenje in obrede. Duhovno znanost 

se lahko v najboljšem smislu vzame kot podporo in kot 

osnovo za religijsko življenje in obrede, vendar le-ta ne 

sme postati religija. Mora nam biti jasno, da religija v 

svoji živi obliki in živih običajih spodbuja duhovno 

zavest človeške skupnosti. Če se hoče, da ta duhovna 

zavest obstaja v človeškem bitju, potem ne more ostati 

v mirovanju s tem, da se zadovolji zgolj z abstraktnimi 

idejami o Bogu ali Kristusu, temveč se mora preroditi 

v religijskih obredih in aktivnostih – ki so lahko različnih 

oblik za različne ljudi – in tako postati nekaj, kar ga 

preskrbi s središčem njegovega religijskega življenja 

in mu zato tudi ustreza. Če je to versko čustvo dovolj 

globoko in najde načine vzpodbujanja duše, potem 

bo le-ta kmalu občutila resnično hrepenenje po prav 

takšnih idejah, ki se jih lahko razvija v duhovni znanosti. 

Z namenom, da bi lahko bila duhovna znanost 

v podporo religijskemu življenju – kar, gledano objektivno, 

prav gotovo je – obstaja v teh časih subjektivna 

potreba, ki se izraža v tem, da je človek, ki goji resnična 

verska občutja, primoran v iskanje spoznanja. Kajti 

duhovna zavest se doseže preko verskih občutij in 

duhovno spoznanje s pomočjo duhovne znanosti, tako 

kot se spoznanje narave doseže s pomočjo naravoslovne 

znanosti. Duhovno zavedanje vodi do impulza za 

dosego duhovne znanosti.’ 9 

Vendar na tem področju še nismo dosegli dovolj. ‘Dandanes 

je prišlo človeštvo zgolj tako daleč, da govori o 

nasprotju med zunanjo znanostjo, ki temelji na zaznavah, 

in med vero. Moderno bogoslovje je pripravljeno 

priznati, da je znanost nekaj zapletenega, resničnega in 

objektivnega ter da zahteva, da se jo naučimo, medtem 

ko pri sami veri te možnosti ne dopušča. Vedno znova 

se poudarja, da se mora religija obrniti na to, kar je 

popolnoma otroško v ljudeh, česar se ni potrebno naučiti,’ 

10 temveč zgolj sprejeti v dobri veri, da je to, kar 

predstavlja, resnično. 

V resnici je sprejetje religije zelo enostavna stvar. Vse, 

kar se pričakuje od človeka, je priznanje verskih naukov 

in obredov na osnovi duhovne avtoritete, ki je 

dana duhovnikom. Od članov se ne pričakuje preverjanja 

verskih razlag, čeprav obstajajo očitna nasprotja v 

15

ŠIRIMO 

d Radu Razvan Gheorghe (Dreamstime) 

različnih verskih naukih. V nasprotju s tem je antropozofski 

pristop dosti bolj zahteven, kajti ‘naloga duhovno-znanstvenega 

dojemanja sveta je iskanje resnic, ki 

jih vsebujejo različne religije. Le iskanje resničnega jedra 

v vseh teh religijah lahko pripelje do miru med njimi. 

Ko pripadnik določenega verskega prepričanja resnično 

razume lastno religijo v luči duhovne znanosti, 

potem ne bo nikoli vsiljeval njen poseben žarek resnice 

pripadnikom drugih religij. Na primer – pod pogojem, 

da se osebni predsodki pustijo ob strani – resnica, ki se 

nanaša na Budo, in resnica, ki se nanaša na Kristusa, 

ne bosta nikoli povzročili razprtij in sektaštva, temveč 

harmonijo in skladnost. To je naravna posledica resnice, 

ki je oznanilo in vir miru na svetu. Medsebojno razumevanje 

omogoča mir na svetu. Ta mir je duša nove 

svetovne ureditve. Antropozofija mora voditi na poti 

k tej duši, ki bo prevladala na svetu, ko bo duhovna 

znanost postala skupna vsem ljudem v vseh svetovnih 

kulturah.’ 11 

Potemtakem bo eden od pomembnih dosežkov duhovne 

znanosti – če bo dovolj ljudi, ki bodo sposobni 

razviti antropozofski pristop, ki ne sloni na slepi veri, 

temveč na razumevanju duhovnih svetov – sprava in 

sožitje med svetovnimi religijami. Poleg tega bo ‘služila 

tudi kot instrument za razumevanje krščanskega 

razodetja. Kdor ima pravilno predstavo o bistvu duhovne 

znanosti, ne bo rekel: Duhovna znanost je krščanska 

teozofija – to je samo druga inačica teozofije! 

Obstaja samo ena duhovna znanost, ki jo uporabljamo 

kot instrument za razglašanje resnice, za odkrivanje 

zakladov duhovnega življenja človeštva. To je ista duhovna 

znanost, ki jo uporabljamo z namenom, da ob 

eni priliki razložimo Bhagavad-gito 12 in ob drugi Evangelij 

po Luku. Pomembnost duhovne znanosti leži v 

dejstvu, da je le-ta sposobna prodreti v vsak zaklad, ki 

je bil dan človeštvu na področju duhovnega življenja. 

Duhovna znanost ne podaja novega učenja, temveč je 

instrument za razumevanje tega, kar je bilo danega 

človeštvu.’ 13 

Tako religije kot duhovna znanost nam nudijo odgovore 

na najbolj pomembna vprašanja človeškega obstoja: 

Kaj je namen življenja? Od kje pridemo, ko se rodimo, 

in kaj se zgodi po naši smrti? Kako je nastalo vesolje in 

kaj se bo zgodilo v prihodnosti človeškega in vesoljskega 

razvoja? Če želimo najti odgovore na ta vprašanja, 

nam ne pomaga nobena običajna znanost. Odgovori, 

ki jih omogoča duhovna znanost, slonijo na dejstvu, 

da ‘mi živimo naše fizično življenje tu v fizičnem telesu. 

Mi uporabljamo čutila, s katerimi zaznavamo svet 

in razvijamo ideje o njem; mi doživljamo raznovrstna 

občutja v tem svetu in preko naših dejanj poskušamo 

biti uporabni v njem ter se zavedati naših dejanj. To 

je naše vsakdanje življenje na fizičnem nivoju. Vendar 

mora vsak človek, ki želi doseči resnični notranji občutek 

za človeško dostojanstvo, vedeti, da obstaja višje 

življenje – v resnici je vedno obstajalo višje življenje 

duše. Vedno so obstajale religije, ki so nudile uresničenje 

višjega življenja in v prihodnosti bo to uresničitev 

višjega življenja prinašala duhovna znanost. Kaj so cilji 

tega višjega življenja, v katerem naše misli, občutja 

in notranji vzgibi presegajo vse, kar nam nudi fizični 

svet? Nekateri imajo meglene ideje o teh ciljih znotraj 

specifičnega religijskega življenja, drugi jih lahko jasno 

vidijo s pomočjo opisov duhovne znanosti. Ti opisi 

presegajo vse, kar lahko čutila zaznavajo in kar je naš 

intelekt, ki je vezan na možgane, sposoben misliti in 

kar so naša telesa sposobna doseči v tem svetu. 

Človekova duša se nagiba k duhovnemu življenju. To, 

kar nam daje našo pravo vrednost, je notranje zavedanje 

o resničnosti duhovnega življenja in določeno poznavanje 

tega življenja, ki presega fizično raven. Tako 

dolgo, kot ljudje bivajo v fizičnem telesu, si prizadevajo 

za izboljšanje samih sebe. Obenem si prizadevajo za 

razumevanje svoje prave usode s pomočjo zaznav in 

16

OBZORJA 

razvijanja občutij za duhovni svet ter znanja o njem. 

Glavno vodilo verskega življenja in vsega, kar je povezano 

z njim, mora biti: Poglej navzgor k duhu in občuti, 

da duhovne sile delujejo v fizičnem svetu!’ 14 

Ljudje, ki se dandanes smatrajo za napredne ateiste, 

doživljajo verske nauke kot iluzije, ki so jih ljudje 

ustvarili z namenom, da jim pomagajo spoprijemati se 

s težavami in bridkostmi življenja. ‘Ljudje, ki to rečejo, 

nimajo predstave o vzrokih za pojav religije v svetovnem 

razvoju. Ena stvar, ki je skupna vsem svetovnim 

veram, je njihov odnos do stvari, ki se ne morejo zaznavati 

s čutili. Ljudje potrebujejo religijske ideje, ker 

jim le-te zadovoljujejo notranjo potrebo, kajti ideje, ki 

izhajajo iz česarkoli, kar smo sposobni zaznati s čutili, 

ne bodo nikoli dale našim občutjem in volji impulz, ki 

bo postal gonilna sila po naši smrti. Ideje, ki smo si jih 

pridobili s pomočjo čutnih zaznav in intelekta, ki je vezan 

na možgane, nam niso v nobeno rabo pri razvoju 

sil, ki delujejo v tistemu delu naših občutij in volje, ki 

ne pride v obstoj v času zemeljskega življenja. Spodbuda 

in gonilna sila, ki jo bomo potrebovali po smrti, 

lahko pride samo od idej, ki se ne nanašajo na zunanjo 

stvarnost, temveč nas usmerjajo k višjim stvarem in h 

gledanju v duhovni svet. Religijsko mišljenje je razmišljanje 

o stvareh, ki ne morejo biti dejavne v nas sedaj, 

ampak bodo dejavne po smrti. Ko sprejmemo vase religijske 

ideje, le-te niso zgolj ideje, ki slonijo na znanju, 

temveč so nekaj, kar bo delovalo po smrti. To pomeni, 

da se lahko sedaj, ko živimo v fizičnem telesu, ljudje, ki 

zavračajo kakršnekoli tovrstne misli, temu smejejo in 

jih kot materialisti zavračajo. Vendar pa je v primeru, 

ko se ne dovoli vstopa nadčutnim idejam, njihova moč 

razvoja tistega elementa v njihovem čutenju in volji, 

ki vodi v prihodnost, ohromljena. V preteklih časih 

so bile takšne ideje dane ljudem kot religijski nauki in 

prepričanja z namenom, da ne bi izgubili vso gonilno 

silo, ki jo potrebujejo po smrti, in bi tako lahko imeli 

nekaj v notranjem duševnem jedru, kar bi jih bilo sposobno 

obdržati pri življenju potem, ko odložijo svoja 

fizična telesa. Sedaj pa je prišel čas, ko morajo ljudje 

pridobivati ideje o nadčutnih svetovih s pomočjo razumevanja 

duhovne znanosti.’ 15 

Za mnoge so razlage v starih religijskih tekstih nejasne 

in celo povsem nerazumljive. To ne preseneča, če 

vemo, da je bila v preteklosti človekova zavest drugačna 

od današnje. To oviro se lahko preseže s pomočjo 

Steinerjevih razlag, ki so na voljo v njegovih predavanjih 

o vsebini religijskih dokumentov 16 . Z njegovo 

pomočjo lahko na primer ‘odkrijemo, da vsaka stran 

Biblije vsebuje duhovno znanost; zato se lahko s študijem 

Biblije naučimo resnic, ki jih prinaša duhovna 

znanost. Potem ne potrebujemo nobene druge knjige. 

Kdorkoli pravi, da Biblija nasprotuje duhovni znanosti, 

ne razume Biblije, četudi je morda to teolog, ki se 

smatra za zelo razvitega. Kdorkoli se loti študija Biblije 

na pravilen način, mora v njej ponovno odkriti duhovno 

življenje.’ 17 Lahko bi rekli, da je izredno zanimivo 

dejstvo, da prevladuje velik odpor do duhovne znanosti 

prav med tistimi, ki bi morali biti zaradi svojega 

poklica najbolj odprti do duhovnosti – to so predstavniki 

tradicionalnih oblik religijskega življenja, vključno 

s predstavniki krščanstva. In to navkljub dejstvu, 

da ‘s tem ko uporabljamo antropozofijo za poglobljeno 

razumevanje krščanstva, sledimo univerzalni zgodovinski 

nujnosti za priprave na tretje krščansko obdobje, 

ki usmerja svoje življenje proti šestemu kulturnemu 

obdobju, ko bo prevladoval Manas oziroma Duh-Sam 

18 

. To obdobje bi lahko označili kot tretje poglavje tega 

razvoja. Prvo poglavje je obdobje prerokovanja krščanstva 

vse do časa, ko se je pojavil Jezus Kristus in še 

malo potem. Drugo poglavje je potopitev človekovega 

duha v materijo do takšne mere, kolikor je bilo najbolj 

možno. Obenem s tem se je materializiralo samo 

krščanstvo. Tretje poglavje bo duhovno razumevanje 

krščanstva s pomočjo duševnega poglabljanja, ki ga 

omogoča antropozofija. Vzrok, da tak dokument, kot 

je Evangelij po Janezu, vse do današnjega časa še ni 

bil razumljen, je v tem našem materialističnem razvoju. 

Takšna materialistična kultura, kot se je postopoma 

razvila, ni bila sposobna zares razumeti tega evangelija. 

Duhovna kultura, ki se mora začeti z antropozofskim 

gibanjem, bo razumela ta dokument v njegovi 

pravi duhovni obliki in bo tako omogočila priprave za 

prehod v šesto kulturno obdobje.’ 19 

Tako lahko povzamemo, da je bila glavna vloga vseh 

religij ohranjanje prvobitne povezave z duhovnim svetom. 

Na to nakazuje tudi sama beseda, kajti latinski 

glagol re-ligo pomeni povezati nazaj. Vendar pa se je 

to povezovanje dogajalo v glavnem preko čustvenega 

življenja – v pobožnosti in podobnih čustvih – in preko 

življenja volje s pomočjo verskih obredov. Sedaj pa 

se lahko s pomočjo antropozofske duhovne znanosti 

ponovno povežemo z duhovnim svetom preko našega 

mišljenja – to je razumevanja duhovnih svetov. V ta 

namen pa ‘morajo ljudje postati vedno bolj neodvisni 

od vseh zunanjih avtoritet in se postopoma približevati 

resnici, ki je enaka za vse ljudi. Bratska ljubezen med 

ljudmi se bo razvila sama od sebe, če bodo ljudje dojeli 

resnico besed, ki so v največji meri krščanske, svobodne 

in veličastne: Spoznali boste resnico in resnica vas 

bo osvobodila!’ 20 

To so Kristusove besede, ki naznanjajo nalogo modernega 

človeštva, ki se mora – če se želi izogniti resnim 

nevarnostim enostranskega materialističnega razvoja 

17

ŠIRIMO 

– ponovno povezati z duhovnimi svetovi. Vendar ne 

tako, da bi se vračali nazaj k starim religijskim metodam, 

temveč z razvijanjem in poglabljanjem razumevanja 

duhovnih svetov, ki jih omogoča antropozofija. 

Opombe: 

1, 2, 6 Steiner, citat iz članka Anthroposophy and Religion (glej opombo 7) 

3 Antropozofski razvoj zemlje se deli v sedem velikih obdobij, razdeljena v 

sedem podobdobij, razdeljena v sedem er (epoh) itd. Sedaj živimo v 

5. eri v 4. podobdobju 4. velikega obdobja. Pred tem je bila atlantska 

era, ki se imenuje po celini Atlantidi, ki je obstajala v sedanjem 

atlantskem oceanu. 

4 Pitagora, Zaratustra, kaldejski modreci in brahmani so bili duhovni 

vodje misterijskih centrov v različnih krajih in obdobjih človeškega 

razvoja. 

5 Steiner, The Festivals and their Meaning, Berlin, 13.04.1908 

7 Alfred Heidenreidh, Anthroposophy and Religion, Golden Blade 1961 

8 Steiner, Faith and Knowledge, Prague, 17.04.1914 

9 Steiner, The Human Soul and the Universe, Berlin, 20.02.1917 

10 Steiner, The Festivals and their Meaning, Dornach, 2.04.1920 

11 Steiner, v istem delu, Dusseldorf, 5.05.1912 

12 Bhagavad-gita je osnovni dokument hindujske religije, ki je prevladujoča 

vera v Indiji. 

13 Steiner, The Gospel of St Luke, Basle, 26.09.1909 

14 Steiner, The Inner Nature of Man & Life Between Death & New Birth, 

Vienna, 10.04.1914 

15 Steiner, v istem delu, Vienna, 11.04.1914 

16 Steiner je imel veliko predavanj o religijskih dokumentih, ki so na voljo 

v knjigah: Genesis – The Secrets of Creation, According to Matthew, 

According to Luke, The Gospel of St. Mark, Background to the 

Gospel of St. Mark, The Gospel of St. John, The Gospel of St. John 

and Its Relation to Other Gospels, The Apocalypse of St. John, The 

Book of Revelation and the Work of the Priest, The Bhagavad Gita 

and the West. 

17 Steiner, Original Impulses for the Science of the Spirit, Berlin, 27.04.1907 

18 Manas oziroma Duh Sam se imenuje tisti del človekovega bitja, ki pride 

v obstoj s preobrazbo astralnega telesa s pomočjo človekovega Jaza. 

Sedaj živimo v 5. kulturnem obdobju, ko se razvija duša zavesti, ki 

je najbolj razvit del astralnega telesa. Naslednje kulturno obdobje, ki 

bo trajalo od leta 3573 do 5733, bo v znaku razvoja Duha Samega. 

19 Steiner, The Gospel of St. John, Hamburg, 30.05.1908 

20 Steiner, Original Impulses for the Science of the Spirit, Berlin, 25.03.1907 

(citat: Janez, 8, 32) 

18 

The Relationship of Anthroposophy to 

the Religious Conceptions of the World 

Religions are facts in the historic life of human race. Spiritual 

science can study the spiritual phenomena which 

in the course of evolution have appeared as religion. But 

spiritual science can never wish to create a new religion. 

It may in the highest sense be taken as a support, as a 

foundation for the religious life. For spiritual consciousness 

is acquired through religious feeling and spiritual 

knowledge by spiritual science. We live now in a time 

when we on earth will gradually lose the ability to take 

in what speaks only to our emotions, our faith. We can 

still preserve this faith for a time, but we cannot keep it 

for the future. The principle ‘I believe’ has to be replaced 

with ‘I believe what I know’. Today people are driven to 

seek spiritual knowledge and anthroposophy satisfies this 

longing and enables them to rediscover the treasures of 

spiritual worlds. 

Od teme proti svetlobi 

Bolezen kot most do zdravja 

Robert Kellum 

Verjamem, da prihajamo iz duhovnega sveta in da 

je naše potovanje namenjeno temu, da izžgemo telo 

ter skozi vaje življenja spet najdemo svoje pravo 

duhovno telo. Življenje je nekakšen fizični 'blažilec' 

časa in prostora, ki nam - v najboljšem primeru - 

nudi nekaj tolažbe, ko poskušamo premagati bolezen 

in smrt. 

Vendar naš trud, da se za vsako ceno oklepamo življenja, 

brez duhovnega mosta, postane zgolj ohranjanje 

fizičnega življenja. Medtem ko smo v duhovni sferi neprestano 

vpleteni v ritmične procese, v katerih igrata 

pomembno vlogo rast in širjenje, pa v fizičnem svetu 

stalno, nebrzdano širjenje ni mogoče. Da bi se življenje 

lahko nadaljevalo, mora vedno nekaj umreti. Zelenjava 

od današnjega kosila, ki se razkraja v mojem želodcu, 

se bo, ko njena etrska ali življenjska telesa prehajajo 

skozi moje črevesje, kmalu spet prebudila k življenju 

ter mi tako omogočila, da še naprej tipkam in mislim. 

Smrt, dokončno žrtvovanje, je križ, skriti pomen, ki tiči 

za vsem. Največje darilo, ki ga je Kristus dal, je bilo dejanje 

žrtvovanja. Nesebična ljubezen je posoda, iz katere 

se lahko hranimo in v kateri življenje zmaga skozi 

smrt. 

Bolj ko se trudimo zatreti dejstvo smrti, bolj mogočna 

postaja. Moramo se naučiti živeti z njo na nov način, 

ki gre onstran samouničenja, moramo odkrivati njeno 

preobrazbeno silo, silo darovanja življenja. Norman 

Cousins je nekoč rekel: 'Tragedija življenja ni smrt, 

temveč tisto, kar umre v nas, dokler živimo.' V mnogih 

svojih predavanjih o povezovanju z mrtvimi nas Rudolf 

Steiner spodbuja, naj ne pozabimo, da so mrtvi z 

nami in da moramo z naše zavesti dvigniti kopreno ter 

ozavestiti njihovo prisotnost. Karmična lekcija, ki se 

jo mi vsi pridemo sem naučit, je, kako 'umremo zase', 

medtem ko se uresničujemo. To je ponovno vstajenje, 

ki ga ima vsak od nas pri sebi doma. In to lekcijo se 

moramo naučiti tukaj, na zemlji, dokler jo še imamo, 

da se na njej lahko učimo. Noben planetarni beg na 

Mars nas ne bo rešil pred tem izzivom. Ni potrebno, 

da v bolečini znova in znova aktiviramo mračne nočne 

more o kanibalih ali množičnih morilcih v univerzitetnih 

kampusih ali o serijskih morilcih ali samomorilcih 

z bombami. Morda Dylan Thomas ni imel prav. Morda 

je prehod v dobro noč resnično lahko prijaznejši, 

kot da nas v sprejemanje vodijo naši strahovi. Morda

OBZORJA 

je naš strah pred tem tisti, ki nam preprečuje živeti v 

sedanjosti, s smrtjo vedno ob sebi. 

Če je tako, se srečamo z novim vprašanjem. Kako naj 

živimo s smrtjo? Ali je potrebno, da je to stalen temačen 

občutek groze ali pa nas lahko njeno sprejemanje 

vodi k temu, da še bolj cenimo krhkost človekovega 

obstoja, k večji toplini in zavedanju medsebojnih odnosov 

in morda celo pot k premagovanju karmičnega 

kroga v novi svobodi, katere teža skupne odgovornosti 

nas lahko osvobodi v nezaslišane razsežnosti? Navsezadnje 

je zavedanje, da bomo umrli, tisto, ki 'omejuje' 

vsa naša dejanja, nas spodbuja, da napišemo knjigo, da 

splezamo na goro in da odpustimo ali se opravičimo. 

Morda se moramo potem vsi naučiti biti novo bitko, 

ki se odvija na novem polju, na katerem smo mi sami 

tisti, proti kateremu se bojujemo v zavesti. Kaj če je odlog 

smrti, ki ga vsi iščemo, pravzaprav mogoče najti v 

sami smrti? Ne v smislu besed 'zdaj lahko počiva' ali 

'zdaj bo šel nekam, kjer je mnogo bolje', ampak v smrti, 

ki jo sprejemamo vsak trenutek kot del življenjske dinamike 

tukaj, zdaj. 

Pot posvečenega je, da doseže stalnost zavesti v spanju, 

da umre, preden resnično umre, tako da dobi modrost 

in razumevanje iz duhovnega sveta. Pisatelj in filozof 

Terence McKenna nas je nekoč spomnil, da samo zato, 

ker je nekdo umrl, še ne pomeni, da je imel nujno prav. 

Toda če so mrtvi tukaj z nami kot svetovalci in tudi oni 

potrebujejo nas, je morda misel, da ob nas živijo umrli, 

dosti bolj vesela in živa kot pa prisotnost zombijev 

brez življenja, kakršne lahko gledamo v filmu Georga 

Romera. Pri svojem delu slišim od bolnikov toliko veselih 

zgodb o njihovih ostarelih svojcih, ki začnejo zaznavati 

in govoriti s svojimi ljubljenimi, ki so že umrli. 

Morda je to nekaj več kot demenca. Morda bi si morali 

postaviti vprašanje, ne kdaj se je življenje začelo, kajti 

lahko da je to v neki obliki vedno bilo z nami, temveč 

kdaj se je pojavila smrt. 

Trenutek padca iz rajskega etrskega območja v fizično 

telo v obdobju Lemurije je prinesel spust v na čutih 

temelječa razvedrila čisto materialnega sveta, odrezanega 

od duha. Naša prevelika navezanost na zemljo 

in posledično naše zastiranje lastnega pogleda v višjo 

duhovno povezavo sta - tako kot zdravila - prinesla 

bolečino, bolezen in smrt. Kolikor se poskušamo tem 

zdravilom izogniti ali jih odriniti, in sicer v poskusu, 

da bi jih imeli pod nadzorom, jih uničili, toliko bolj 

poglabljamo svoj karmični seznam tistih stvari, ki jih 

bomo morali narediti, da bi se končno naučili lekcije, 

ki nam jih poskušajo dati. Meso je šibko in zdravljenje 

neznanega je za nas pravzaprav bolj strašljivo kot 

bolezen in bolečina. Vsaka bolečina v čutnem svetu, 

bolečina v potu lastnega obraza, v rojevanju otrok, v 

mukah rakavega obolenja je bolečina, ki nas kliče nazaj 

k duhu, k zdravljenju tistega, kar smo dobili v uporabo. 

Ko najdemo smisel v naših življenjskih zgodbah ali 

ko se znova povežemo s tistimi deli sebe, od katerih 

smo bili odrezani, in omogočimo, da so spet celota, se 

začneta naša bolečina in tudi bolezen umikati. 

Doktorica Ursula Flatters pri svojem delu z rakavimi 

bolniki na Vidar kliniki na Švedskem redno pomaga 

svojim bolnikom iskati v njihovih zgodbah podrobnosti, 

ki delujejo zdravilno. Ti ljudje imajo pogosto močne 

bolečine, ko sta, v odsotnosti morfija, nemir ali stokanje 

edina tolažba. Dr. Flatters je odkrila, da pri bolnikih, 

potem ko razkrijejo tiste dele svojega življenja, ki 

so jih zanikali ali zatrli, tiste dele njih samih, ki jih niso 

živeli, pa bi morali, ko jih zmorejo spet ponotranjiti in 

najdejo rešitev, bolečina v veliki meri pojenja. Ni neobičajno, 

če pojenja do točke, ko je ni več in ko morfij ni 

več potreben. Poročila dr. Flattersove so me navdihnila 

in opogumila, da tako delam tudi s svojimi rakavimi 

bolniki in tudi sama sem navdušena nad uspehom. 

Seveda pa ne gre vedno za to, da samo preprosto odkrijemo 

zatrti smisel življenja, nakar bolečina pojenja 

19

ŠIRIMO 

in se rakavo obolenje umakne. Jasno je, da potrebuje 

bolnik z rakom na jetrih, potem ko je bil desetletja izpostavljen 

strupom v svojem delovnem okolju, morda 

slabi prehrani, veliko zdravljenja, tako konvencionalnega 

kot nekonvencionalnega, da bi sploh imel upanje 

na ozdravitev. In prav tako se zgodi, da pride prepozno. 

Navsezadnje imamo zelo malo nadzora nad usodo 

naših bolnikov. Pa vendar, kakršen koli način zdravljenja 

uporabimo, noben mehanistični ukrep ali množica 

ukrepov proti raku samih po sebi ne zadošča. Medtem 

ko se bolečina lahko pojavi v mnogih oblikah, pa je osnova 

vseh naših različnih manifestacij bolečine način, 

kako se ponovno povezujemo s tistim, kar je bilo od nas 

odtrgano. Pojavi se ko tok energije (duh), ki hoče teči 

skozi nas, naleti na ovire in sile volje ne morejo zažareti 

navzven, ampak so zaprte v telo. Če imamo rastoči 

tumor, ki pritiska na živec ali zamaši organ, ta prepreči 

tok energije in povzroči bolečino. Če se toksične snovi, 

odpadne snovi presnovnega sistema ali odmirajoče tkivo 

tumorja nalagajo hitreje, kot jih lahko telo odstranjuje, 

vse to ovira tok energije in povzroča bolečino. 

Toda osnovni razlog za obstoj bolečine, rakavo obolenje 

sámo, je skrito življenje, ki ga ne živimo, je travmatski 

dogodek, ki ga nismo prebrodili, šok in stiska, ki 

smo ju odrinili. To je še eno bitje v nas, ki nas ubija in 

nam povzroča bolečino, ker ne najdemo načina, kako bi 

mu pustili umreti in ga ponovno prebudili, da bi nam 

služil v bolj polnem življenju. Prehrana, razstrupljevanje 

in skrb za imunski sistem, vse to je zelo pomembno, 

toda nič od tega ni pomembno, če se ne obrnemo na 

to skrito bitje v nas in ga začnemo zdraviti. Rak je klic 

k prebujenju ... to notranje zatrto bitje nam sporoča, 

da se nekaj mora spremeniti, da moramo najti način, 

da ga vrnemo v naše življenje. Če rakasto tvorbo operiramo, 

jo obsevamo, jo uničujemo s kemikalijami, ki 

skoraj ubijejo tudi nas, jo lahko zmanjšamo do te mere, 

da ga bomo lahko spet zagrebli, toda proces se ne bo 

ustavil in tudi ne klic po zdravljenju, katerega predstavlja. 

To je proces, ki se bo, če se ne zmenimo zanj, 

spet ponovil in nas spet izzval, nas pripeljal do praga 

smrti, kjer bomo morali najti način, kako ga preobraziti 

in preroditi sebe, sicer se ga ne bomo nikoli osvobodili. 

Kako povezati to dilemo, ki je doživela metamorfozo 

v rakavo obolenje in bo to spet ponovila, je življenjsko 

vprašanje za vse nas. Vprašanje tiči tudi na socialnem 

področju. Prav tako kot se pri soncu stalna moč dajanja 

in žarenja navzven v negativnem območju preobrazi v 

toploto in svetlobo, je smisel prinašanja smrti v našo 

zavest ta, da se jo naučimo preobraziti v življenje. 

Dr. Robert Kellum je naravni zdravilec z licenco in izvaja 

antropozofsko ter kitajsko medicino v Portlandu, Oregon. 

Članek je bil objavljen v reviji Lilipoh. 

20 

prevedla Marina Nuvak 

Pomembno je 

Tammi Stein 

Finančna skupina spreminja način ravnanja z 

denarjem v svetu, tako da pospešuje smiselne odnose 

med investitorji in podjetniki. 

Avtorica Tammi Stein se pogovarja z Donom Shafferjem 

iz RSF za socialne naložbe 

Don Sheffer je predsednik in direktor RSF za socialne 

naložbe, pionirske neprofitne finančne organizacije, 

namenjene preobražanju načina ravnanja z denarjem v 

svetu. RSF ponuja naložbe, posojila in nudi usluge posameznikom 

ter podjetjem, ki so se zavezali izboljšati 

družbo in okolje. Don pripoveduje o navdihujočih in 

revolucionarnih spremembah, ki se dogajajo pri RSF, 

ki dokazujejo, kako se denarne transakcije preobražajo, 

kadar so neposredne, transparentne, osebne in temeljijo 

na dolgoročnem sodelovanju. Preden se je pridružil 

organizaciji RSF, je bil izvršni direktor poslovne 

zveze za lokalno živo gospodarstvo (BALLE) in jo je 

razvil v zvezo preko 15 000 neodvisnih podjetij širom 

po ZDA in Kanadi. 

Skozi vso vašo kariero ste se močno zavzemali za etično poslovanje. 

Kateri aspekti v vaših mladih let so povzročili to 

močno zavezo? 

Prihajam iz stare kmečke družine kvekerjev (protestantske 

ločine), ljudi z malimi podjetji s področja Filadelfije 

in te kvekerske vrednote so globoko v meni. 

Obstajajo stvari, kot so preprostost, toleranca, nenasilje 

in zadovoljstvo ob kvaliteti tišine, ki je prisotna na sestankih 

kvekerjev. In seveda je etično poslovanje njihova 

dolgoročna in globoka vrednota. 

V poznih najstniških letih sem imel srečo, da sem 

spoznal nekatere pisatelje in mislece, ki so za vedno 

ostali z menoj. Wendell Berry, vidni pesnik, esejist in 

pisatelj s temami o kmetovanju v ZDA, ter Thich Nhat 

Hanh, vietnamski budistični menih in tudi pesnik ter 

mirovnik, sta močno vplivala name. 

V bližnji preteklosti, pred okoli 15 leti, sem prvič slišal 

za zgodbo o Judy Wicks, nakar sem jo pet do osem let 

kasneje tudi spoznal in odkar sem delal na projektih 

BALLE ter podobnih, sva si precej blizu. Način, kako 

je svojo restavracijo uporabila za socialne in okoljske 

spremembe, je zelo močan, posebno pri ustvarjanju 

boljšega občutka pripadnosti skupnosti v njeni 

skupnosti. Ne le socialne, ampak tudi gospodarske

OBZORJA 

d RSF Social Finance (rsfsocialfinance.org) 

Don Shaffer 

skupnosti. To je bila zelo močna povezava, ki mi je prinesla 

večino materiala za moje delo. 

Gotovo pridejo trenutki, ko se ustvarjanje spremembe zdi kot 

borba z mlini na veter. Kaj vam daje moč, da ostanete pozitivni 

in nadaljujete z delom v smeri spremembe? 

Eno, kar sem naredil v svojem življenju, je, da sem se 

povezal z divjino, posebno s področjem starodavnih 

gozdov. Meditativna izkušnja, ki jo dobim v bližini 

zelo starega gozda, mi pomaga obdržati pogled naprej 

in mi daje neposredno izkušnjo medsebojne odvisnosti 

vsega živega. To sem negoval in je z leti postalo del 

moje meditativne izkušnje. Pomaga mi, ko se vrnem 

v intenzivno življenje v socialno-gospodarskem svetu, 

kjer delam z ljudmi, delovnimi skupinami in organizacijami; 

pomaga mi spoznati, da smo na duhovnem 

nivoju vsi povezani med seboj. Daje mi pespektivo in 

zmožnost preživetja. 

Druga, bi rekel, je glasba. Daje mi ogromno energije, 

posebno živa glasba, zato jo iščem kot drugo vrsto meditativnega 

prostora, prostora razmišljanja. Po dobrem 

glasbenem dogodku vedno čutim, da imam več energije, 

da oživim. 

Tudi moja družina mi je neizmeren vir veselja in navdiha. 

Moja žena Jennifer in dva majhna otroka: Sabina, 

ki je stara štiri leta, in Samuel, ki je star eno leto. 

Poslanstvo in vrednote RSF delajo to organizacijo drugačno 

od drugih finančnih ustanov. Katere so posebnosti, ki jo delajo 

drugačno v praksi? 

V osrčju je prepoznanje duhovne kvalitete denarja in 

transakcij. V svetu, kjer lahko naš finančni sistem označimo 

za kompleksen, nerazumljiv, anonimen in temeljen 

na kratkotrajnih učinkih, poskušamo mi oblikovati 

finančne transakcije, ki so neposredne, razumljive, 

osebne in temeljene na dolgoročnih povezavah. 

Ideja je, da verjamemo, da je denar oblika energije, ki 

ljudi poslovno povezuje. Če lahko pri tem medsebojnem 

služenju pomagamo različnim udeležencem pri 

denarni transakciji, da drug drugega bolj vidijo in v 

idealnem primeru pridejo v neke vrste povezavo in razumevanje 

medsebojnih potreb in namenov, lahko ta 

izkušnja vse vpletene preobrazi. 

Pred nekaj leti smo se na primer odločili, da bomo pri 

odločanju o višini obresti za posojilojemalce, namesto 

da upoštevamo podatke z Wall Streeta, pripeljali skupaj 

predstavnike posojilojemalcev, predstavnike naših 

investitorjev in predstavnike zaposlenih pri RSF, da se 

odkrito pogovorijo o vsaki od njihovih potreb in namenov. 

Na koncu ta skupina odloči, kakšno višino obresti 

bodo investitorji dobili in kakšno obrestno mero naj bi 

posojilojemalci plačali. 

To je tako, kot bi imeli račun pri Bank of America in 

bi vas nekega večera poklicali in rekli: 'Radi bi, da se 

oglasite v naši poslovalnici in se srečate z našimi posojilojemalci, 

katerim posojamo vaš denar. Radi bi, da 

nam pomagate določiti, po kakšni obrestni meri naj bi 

kredit odplačali in kakšne obresti bi vi dobili na vaš 

račun.' Iz tega lahko vidite, kako radikalen je ta postopek. 

To je dober primer naših vrednot. 

Kaj je vplivalo na to, da ste prešli na lastno oceno cene 

kapitala? 

To je bilo čudovito doživejtje. Posojilojemalci, neprofitna 

podjetja, ki si od nas izposojajo denar, niso vajeni, 

da bi imeli kakršno koli povezavo s tem, od kod njihov 

denar prihaja, zato je zanje močno doživetje, če lahko 

dejansko srečajo ljudi, katerih denar uporabljajo. 

21

ŠIRIMO 

Investitorji so prav tako navdihnjeni nad zgodbami 

posojilojemalcev. Vsi posojilojemalci pri RSF so organizacije, 

ki v prvi vrsti obstajajo za socialne in okoljske 

namene in njihove zgodbe so neverjetno navdihujoče. 

Eno je brati zakon v okrožnici ali videti nekaj na naši 

medmrežni strani, čisto nekaj drugega je, če dejansko 

srečaš podjetnike in imaš priložnost, da se od njih učiš. 

Kar se na koncu zgodi in se je zgodilo na vsakem od 

enajstih srečanj ocenjevanja, ki smo jih do sedaj imeli, 

je, da je eden od investitorjev vedno rekel: 'Veste kaj, 

mislim, da bom verjetno vzel četrtino točke nižjo stopnjo 

obresti investiranja, če bom vedel, da bom tako 

podprl več takšnih posojilojemalcev in podjetij, kot je 

vaše.' In skoraj vedno je eden od posojilojemalcev rekel:'Pripravljeni 

bi bili plačati nekaj malega več za naše 

posojilo, če bi več investitorjev, kot ste vi, prispevalo v 

našo skupnost.' 

Že od enega samega srečanja dobijo ljudje občutek povezanosti 

in mnogokrat se združijo ter skupaj ustvarjajo 

stvari, za katere mi sploh ne vemo. 

Omenili ste duhovno dimenzijo denarja. Nam lahko poveste 

nekaj več o tem, kaj to pomeni? 

Denar je oblika energije, ki povezuje ljudi v medsebojnem 

poslovanju. Kolikor lahko spoznamo, kako nekdo 

uporablja denar, toliko lahko to resnično postane duhovno 

izkustvo. Pravkar se namreč dogaja, da ljudje 

dosti več mislijo na to, kakšne vrste izdelke v trgovini 

kupujejo, kje hranijo svoj denar in kako ga investirajo. 

Delno zaradi finančne krize, v kateri smo v zadnjem 

času, dvomijo v napovedi finančnega sistema in se torej 

sprašujejo, kako bi svoje vrednote lahko uskladili s 

svojim odnosom do denarja. To lahko pomeni naslednje: 

da več ekoloških izdelkov kupijo v bližnji trgovini, 

saj lahko tukaj več izvejo o izvoru hrane; da svoj denar 

dvignejo iz velike banke in ga naložijo v manjšo banko 

v svoji skupnosti ali v kreditno zvezo; da nekaj svojega 

denarja vzamejo iz skupnih fondov, kjer res ne vedo 

dosti o podjetjih, v katera denar vlagajo. Denar lahko 

dajo v sklade lokalnih posojilnic ali ustanov, kot je RSF. 

Lansko leto smo imeli pri RSF rekordno število investitorjev 

in rekordno število novih naložb v sklade, in 

sicer v enem letu veliko več, kot prej v 28-ih letih. Mislim, 

da tudi drugi ljudje prepoznavajo povezovalno in 

duhovno razsežnost denarja. Če lahko resnično razumejo 

namene drugih, ki z njimi sodelujejo pri finančni 

transakciji, potem dobijo ta skupni občutek medsebojne 

odvisnosti, ki je resnično v središču vseh duhovnih 

tradicij. 

Zdi se, da gre RSF kljub trenutnim gospodarskim razmeram 

zelo dobro. 

Lansko leto se nam je v našem skladu za socialne naložbe 

pridružilo 241 novih investitorjev in v enem letu 

smo zbrali 19,5 milijonov dolarjev. Prejšnji rekord je 

bil 145 novh investitorjev v enem samem letu, to je bilo 

leta 2010. Pred tem je bil rekord 15,6 milijonov dolarjev 

novih investicij, ki smo jih zbrali leta 2006, kar pa smo 

zdaj že krepko presegli. Kar se našega portfolija tiče, so 

organizacije, v katere vlagamo, mešanica waldorfskih 

šol in drugih organizacij, povezanih z antropozofijo, 

kakor tudi veliko število socialnih ustanov in družb. 

Zelo dobro jim gre. 

Imamo okoli 80 posojilodajalcev, ki so del jedra našega 

sklada za socialno vlaganje in seveda imamo vedno 

peščico tistih, ki imajo nekaj težav. To je samo zaradi 

narave delovanja sveta v zadnjih nekaj letih, toda izredno 

dobro in trdo smo delali z nekaterimi od njih, da 

smo jim pomagali prebroditi težave. 

Velika razlika med nami in komercialnimi bankami je, 

da imajo komercialne banke tako imenovano strokovno 

ekipo. Ko se začnejo pri nekem podjetju težave, se 

potrudijo iz njega potegniti vrednost svojega vložka 

in ga uporabiti drugje. Mi pa imamo tako imenovano 

ekipo za pomoč v težavah. Potem ko se enkrat zavežemo, 

jih v skladu z našimi vrednotami o dolgoročnih 

povezavah podpremo. Če pridejo v težave, se zelo potrudimo, 

da jim jih pomagamo prebroditi. Ne uspe nam 

vedno, toda v veliki večini primerov nam uspe doseči 

premik naprej. 

Očitno imate zelo drugačen, bolj zavzet odnos kot drugi posojilodajalci. 

Kako lahko organizacijam pomagate, da uspejo? 

Ali imate zaposlene, ki se s tem ukvarjajo? 

Če podjetje nima močnega finančnega nadzornika ali 

glavnega finančnika, jim lahko pri tem pomagamo. 

Lahko jim pomagamo pri trženju ali distribuciji, saj 

imamo v naši upravi strokovnjake in skupine svetovalcev 

s področja proizvodnje ekološke hrane ali za vodenje 

in administrativno dejavnost v šolah. V le-teh imamo 

izredno veliko izkušenj glede povečanja vpisa ali 

pa drugih oblik težav, s katerimi se vse šole srečujejo. 

Nimamo prav temu namenjene ekipe, to je pravzaprav 

del naše službe. Vsakdo, ki je v ekipi za posojila, ima 

takšna znanja. Nekateri so bolj seznanjeni s podjetji z 

ekološko hrano. Seveda se zanašamo na naše vodstvo. 

Imamo zelo izkušeno vodstvo, vsi se zelo poglabljajo 

v dela Rudolfa Steinerja, filozofijo in vrednote. Imamo 

tudi svetovalne svete za različne posojilne sklade, ki jih 

22

OBZORJA 

prav tako črpamo. Včasih imamo stranke, investitorje 

ali donatorje RSF, ki so strokovnjaki za določena področja, 

in njihovo znanje izkoristimo. V resnici skušamo 

k nekemu posojilu pritegniti celotno skupnost. 

Kateri dejavniki - poleg vašega aktivnega delovanja za uspeh 

vaših posojilojemalcev - menite, da prispevajo k zelo nizki 

stopnji neplačevanja posojil RSF? 

Stopnja neplačevanja je bila skozi vso našo zgodovino 

2%. Od 1984. leta smo posodili več kot 230 milijonov 

dolarjev, torej je to izjemno nizka stopnja izgube. Seveda 

našim investitorjem vrnemo njihova sredstva v 

celoti, saj imamo vedno pri roki rezervo za primer, ko 

pride do situacije, da je dolžnik v posebno težkem položaju. 

Verjamem, da je ključnega pomena, kako gledamo 

na vse, ki so v ta kredit vpleteni. 

Primer iz lanskega poletja je bilo posojilo, ki smo ga 

dali waldorfski šoli v Pittsburghu. Na dan, ko smo dali 

kredit, je 44 posameznikov (staršev, učiteljev, alumnov 

in članov sveta) v podporo tega posojila pri nas, v RSF, 

odprlo svoje račune. Takšne stvari se dogajajo redno. 

Opažamo, da tisti, ki se jih ta transakcija tiče, stopijo 

naprej in podprejo posojilo. 

Kaj bi povedali skeptiku, ki verjame, da njegove majhne 

naložbe ne bi dosegle ničesar in da ni pomembno, kam 

da svoj denar? 

Rekel bi, da je najmanjša investicija pri našem skladu 

za socialne naložbe 1 000 dolarjev, torej lahko investira 

vsakdo, ki ima takšno vsoto denarja. Verjamemo, da je 

v razvoju zavesti še vedno prezgodaj, da bi razumeli, 

kaj pomeni naložiti svoj denar v socialno in okoljsko 

naravnane organizacije. Način določanja cene kapitala, 

ki sem ga opisal, je še vedno preuranjen. Iz spečega 

in nezavednega stanja glede načina ravnanja z denarjem 

se zdaj šele prebujamo. Rekel bi, da smo, posebno 

v obdobju od druge svetovne vojne dalje, ko sta gospodarstvo 

in denarni sistem tako zelo rasla, v mnogih 

pogledih 'zaspali'. Ljudje se šele sedaj prebujajo. 

Ni pomembno, kako majhna je investicija. Če človek 

sodeluje pri novi obliki in novem načinu gledanja na 

denar, potem vsota sploh ni pomembna. Lahko je to tisoč 

dolarjev, lahko pa več milijonov, ljudje so v našem 

skladu skupaj, eden ob drugem. Velika razlika je, če 

sploh kaj prispevaš k temu, kjer smo sedaj. Z energetskega 

vidika vsak kamenček, ki pade v ribnik, povzroči 

valovanje. 

Nam lahko poveste, kako se lahko mi kot posamezniki ali kot 

skupnosti izobrazimo in podpremo rast bolj etičnih naložbenih 

praks? 

Eno, kar lahko naredite, je, da naslednjič, ko boste šli v 

trgovino, razmislite, kaj bi pomenilo, če bi kupili ekološko 

alternativo tistega, kar imate v mislih. Poskusite 

sebe poriniti na naslednji nivo, da kupite ekološko hrano 

ali zelene izdelke. 

Pri vašem denarnem poslovanju je zelo pomembno, da 

dobijo več podpore lokalne banke in kreditne zveze, 

kajti to so posojila iz vaše skupnosti, ki so možna zato, 

ker imate vi tam svoj račun. Z nekoliko manj udobja 

lahko na lokalnem nivoju naredite veliko koristnega. 

Pri vlaganju denarja bi prosil ljudi, da razmislijo, kam 

je pravzaprav naložen njihov denar. Če ste ga naložili 

v skupen sklad, si vzemite čas in poglejte, katera podjetja 

so v tem skladu. Vzemite si nekaj trenutkov, da 

razmislite, kako bi bilo, če bi bili solastnik ali denarni 

podpornik organizacije, ki resnično stoji za vašimi 

vrednotami, kajti sedaj imajo ljudje več možnosti za 

vlaganje v te stvari. 

RSF je pionirska neprofitna organizacija za finančne storitve, 

namenjena spreminjanju načina ravnanja z denarjem 

v svetu. V partnerstvu s skupnostjo vlagateljev in donatorjev 

priskrbi kapital neprofitnim in profitnim socialnim 

podjetjem, ki se ukvarjajo s ključnimi problemi na področju 

prehrane in kmetijstva, izobraževanja in umetnosti ter ekološkega 

nadzora. www.rsfsocialfinance.org 

Članek je bil objavljen v reviji Lilipoh. 

prevedla Marina Nuvak 

23

24 

d Dachau, Peter Kranjec

Revija Svitanje - Zima 2014

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?