Revija Svitanje - Zima 2014

wsljubljana

Letnik X, številka 4

Kazalo

S V I T A N J E

Revija za negovanje kulture zavedanja

01 549 01 55

revija@svitanje.si

www.svitanje.si

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:

Marina Nuvak

UREDNIŠKI ODBOR:

Breda Medvešček, Aci Urbajs,

Monika Brinšek

STROKOVNI SODELAVCI:

Boris Potočar, Barbara Vidmar,

Franc Vehar, Frančiška Jeromel,

Elvira Devetak, Zvone Černelič,

Brane Žilavec

SLIKOVNI MATERIAL:

Frančiška Jeromel, Boris Potočar,

Zvone Černelič, Monika Brinšek,

Breda Medvešček, arhiv Parsival

PRELOM IN OBLIKOVANJE:

Žiga Vuk, zzigc.net

NASLOVNICA:

Breda Medvešček

JEZIKOVNI PREGLED:

Betka Jamnik

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:

PARSIVAL, zavod, Ljubljana

Kašeljska cesta 150 C, 1260 Ljubljana-Polje

Tel, fax: 01 549 01 55, mobi: 031 725 909

DŠ: 94313008, TR: 02031-0254286474

LETNA NAROČNINA: 20 €

V primeru, da posamezno društvo

naroči revijo za vse svoje člane,

znaša letna naročnina 12 € na člana

NAKLADA: 1000 izvodov

PRILOGA:

Waldorfske novice

časopis Waldorfske šole Ljubljana

Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali posameznih

delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem

uredništva.

2

ISSN 1854-1739

Uvodnik 3

Utrinki 4

Srečanje z gostoma iz Švice 4

Študijski krožki prinašajo v BD nova znanja 5

Ekskurzija ekoloških kmetov v Švico 6

Obisk Alexa Podolinskega na Slovenskem 8

Zdravje 10

Zelišča nam lahko polepšajo praznične dni 10

Biodinamika v praksi 11

Končuje se najslabše čebelarsko leto 11

Zgodba 12

Legenda o beli omeli 12

Širimo obzorja 13

Odnos antropozofije do religij 13

Od teme proti svetlobi 18

Pomembno je 20

Revijo SVITANJE lahko naročite:

• na elektronskih naslovih

revija@svitanje.si

www.svitanje.si/narocilo

Letna naročnina znaša 20 €.

www.svitanje.si


Uvodnik

Marina Nuvak

glavna in odgovorna urednica

Lepo pozdravljeni, dragi

bralci!

S to številko zaključujemo deseto

leto izdajanja revije. Za

nami je torej prvo desetletje. Z

revijo smo rasli, jo spreminjali, bogatili ter se trudili, da

bi imela vsako leto več zadovoljnih bralcev.

Ustvarjalci revije smo v tem času doživeli kar nekaj prelomnic,

se srečevali z novimi izzivi in s pomočjo mnogih,

ki nas podpirate, prebrodili vse težave.

Zdaj se lahko pohvalimo z odlično ekipo, ki skrbi za to,

da je revija živa in zanimiva. Zavedamo se, da deseta

obletnica ne pomeni konec poti, da moramo nadgraditi,

kar imamo, zato smo ji v tem desetem letu uspeli dodati

barvitost, ki je celotno vsebino še povzdignila.

Hvala vsem, ki jo pridno soustvarjate! Hvala tudi vsem,

ki jo s svojim naročilom podpirate. Seveda hvala vsem

tistim, ki nas opozarjate na njene šibke točke. Trudimo

se, da jih v čim večji meri odpravimo. Kljub temu pa

moram, v zagovor vseh soustvarjalcev, poudariti, da je

večina dela opravljenega voluntersko.

Veseli pa me, da prav zaradi revije toliko bolj aktivno

sodelujemo biodinamiki in waldorfci. V tem letu se naše

sodelovanje še poglablja, in to v praksi. Vse čestitke skupini

posameznikov znotraj Zveze biodinamikov, ki so

tako trdno zgrabili vajeti Samooskrbne skupnosti Zeleni

krog. Po njihovi zaslugi imamo zdaj odjemno mesto

tudi pri nas, na Waldorfski šoli Ljubljana. Sicer se v tej

začetni fazi še ne moremo pohvaliti z velikim številom

naročil, toda verjamem, da bo stvar prav kmalu stekla v

zadovoljstvo vseh.

V času priprav na letošnji semenj, ko se je na šoli skupina

učiteljev in staršev odločila, da sami skuhamo vso hrano,

ki bo ta dan na voljo v naši restavraciji, in to iz ekoloških

sestavin, sem spoznala, da je želja naših staršev, da

bi imeli lastno kuhinjo, v kateri bi za otroke pripravljali

ekološka kosila, še nekoliko preuranjena.

Bili smo namreč soočeni z dejstvom, da ni mogoče dobiti

vsega v zadostnih količinah, predvsem ne v tako kratkem

času. Torej je pred nami nov izziv, da bo to v bližnji

prihodnosti izvedljivo.

V vsaki reviji Svitanje lahko beremo, zakaj in kako je biodinamika

pomembna za zdrav razvoj človeka. Tudi v

tokratni številki bo ob drugih zanimivih temah veliko

takega branja, saj boste lahko brali:

- o srečanju slovenskih biodinamikov z gostoma iz Švice;

- o študijskih krožkih, ki prinašajo v biodinamiko

nova znanja;

- o obisku Alexa Podolinskega, pionirja biodinamike,

na Slovenskem;

- o tem, kako nam lahko zelišča polepšajo praznične

dni;

- o letu 2014 kot najslabšem čebelarskem letu v

obdobju zadnjih 100 let;

- legendo o beli omeli;

- o odnosu antropozofije do religijskega dojemanja sveta;

- o bolezni kot mostu do zdravja;

- o RSF, pionirski neprofitni finančni organizaciji

za socialne naložbe.

V letu, ki prihaja,želim vsem dobro letino ter še naprej

utrjevanje medsebojnega sodelovanja!

3


Utrinki

4

Srečanje z gostoma iz

Švice

Boris Potočar in Barbara Vidmar

'Naše delo mora temeljiti na biološko-dinamični

metodi dr. Rudolfa Steinerja, ki jo je leta 1924 v

Koberwitzu predstavil na Kmetijskem tečaju, in

nadaljnjem razvoju te metode v praksi in raziskavah,'

smo večkrat slišali poudariti Susanno Küffer Heer,

predstavnico Demeter International (v nadaljevanju:

DI), in Jean-Michela Florina, vodjo Sekcije za

kmetijstvo v Goetheanumu, ki smo ju od 21. do 23.

novembra 2014 gostili v Sloveniji.

Prvi dan sta se Susanna Küffer Heer in Jean-Michel

Florin na seji Izvršnega odbora Zveze društev biodinamikov

srečala z njenimi člani, ki so izpostavili pereča

vprašanja, na katera naj bi skušala odgovoriti med

svojim obiskom v Sloveniji. Tekom prvega dne sta

gosta na kratko obiskala tržnico v Ljubljani, na kateri

ekološki kmetje vnaprej naročene izdelke prodajo kupcem.

V organizaciji tržnice smo partnersko udeleženi

tudi iz gibanja biodinamikov, z namenom, da ustvarimo

nove tržne poti za slovenske biodinamične kmete,

ki imajo ali bodo imeli presežke. Servis pridelovalcem

na različnih področjih je namreč ključen gradnik za

povečanje števila Demeter licencirancev, v čemer smo

se z gostoma strinjali. Oba podpirata pot, ki smo si jo

zastavili, pri tem pa je potrebno dosledno upoštevati

vsa pravila in zakonodajo na področju ekološke pridelave,

označevanja pridelkov in izdelkov ter Demeter

smernic za Demeter kmete.

Gosta sta se posvetila tudi mladim biodinamikom, ki

so na kratko predstavili svoje dosedanje delo na področju

biodinamike in ideje za prihodnost. Gosta sta

poudarila, da so mladi naša prihodnost, zato jim je

potrebno dati ustrezen prostor in veljavo v biodinamičnem

gibanju ter jih vključevati v odgovorne funkcije

na vseh nivojih organiziranosti, da si pridobijo izkušnje

za prihajajoče izzive.

Isti dan sta se srečala tudi s Karmen Ravnikar, predstavnico

trgovske mreže Hofer, ki bo postala Demeter

licenciranec. V njihovih slovenskih trgovinah bodo v

začetku naslednjega leta pričeli s prodajo prvih izdelkov

za otroke, proizvedenih po biodinamični metodi,

kar bo za Slovenijo velik doprinos, in je plod našega

skupnega sodelovanja.

Gosta smo na sobotno dopoldne popeljali na ogled

kmetije Mira Marolta iz Male Loke, ki obdeluje zelo

poseben sadni nasad, v katerem izvaja tudi različne

poskuse s sadnimi vrstami. Miro že dolga leta kmetuje

po biodinamični metodi in je poznan v gibanju

slovenske biodinamike. Gosta sta bila navdušena nad

načinom dela in Mirovim pristopom. Skupaj smo mu

predlagali, da se ponovno vključi v Demeter kontrolo

in da začne svoje dolgoletne izkušnje prenašati na

mlajšo generacijo preko izkustveno-praktičnih delavnic

na njegovi kmetiji, v povezavi z Zvezo društev

biodinamikov in lokalnim Društvom za biodinamiko

Dolenjska.

Obiskali smo tudi Prirodno posestvo in pivovarno

Volk Turjaški, kjer nam je Matjaž Anžur pokazal postopek

proizvodnje domačega kvasnega piva. Matjaž

želi vse sestavine, ki so potrebne za proizvodnjo piva,

pridelati po biodinamični metodi na svojem posestvu.

Ogledali smo si tudi nasad hmelja, ki ga Matjaž prideluje

po biodinamični metodi. Ob zaključku obdobja

preusmeritve bo pridobil biodinamični certifikat, kar

pomeni, da bomo imeli v prihodnje v Sloveniji tudi

pivo, narejeno po biodinamični metodi.

V popoldanskih urah sta se gosta udeležila 1. zbora

Demeter Slovenija, na katerem sta zbranim kmetom z

Demeter licenco predstavila organiziranost DI, Mednarodno

biodinamično organizacijo (IBDA) in Sekcijo za

kmetijstvo. Poudarila sta, da sta pri tem zelo pomembni

konfederacijska organiziranost in demokratičnost.

Gostja je poleg tega pojasnila, da Zavod Demeter ni


prejel pogodbe s strani DI zaradi neizpolnjevanja obveznosti

do DI. Na večkrat zastavljeno vprašanje, kdaj

se lahko uporablja besedo 'biodinamičen' ali 'Demeter'

pa je odgovorila, da lahko vsak organ oziroma združenje,

ki dela na podlagi biodinamičnih načel (tudi socialno

gledano) uporablja besedo 'biodinamičen' tudi

v svojem imenu (npr. Društvo za biodinamično ... ),

medtem ko se lahko beseda 'Demeter' uporablja za vsa

združenja, ki imajo opravka s certificiranjem in kontrolo,

ne sme pa je uporabiti biodinamična organizacija.

Demeter licenciranci so na Zboru sprejeli pravila svojega

bodočega delovanja, oblikovali svoj upravni odbor

in usmeritve delovanja znotraj Zveze društev za

biodinamiko. Na osnovi odločitev iniciative Demeter

licencirancev in Zveze društev za biodinamiko, ki poteka

že od konca poletja, se trenutno odvija združevanje

obeh delov našega skupnega gibanja v enovito

organizacijo, ki bo vključevala tudi avtonomno enoto

Demeter.

V nadaljevanju so se nam pridružili tudi predstavniki

biodinamičnih društev iz cele Slovenije in skupaj smo

prisluhnili prvemu delu Kmetijskega tečaja dr. Rudolfa

Steinerja, ki ga je predstavil Jean-Michel Florin. Skupaj

z dr. Matjažem Turinekom, ki je predavanje prevajal,

bomo v prvi polovici prihodnjega leta pripravili

čistopis tega predavanja v obliki brošure. Le-to bodo

prejela vsa biodinamična društva.

V odmorih med predavanji smo lahko okušali domače

dobrote nekaterih udeležencev, uvodni del 1. zbora

Demeter Slovenija in Kmetijskega tečaja pa je popestril

Aci Urbajs z meditativno glasbo na doma izdelanem

inštrumentu.

V nedeljskem dopoldnevu smo lahko prisluhnili drugemu

delu Kmetijskega tečaja, katerega nadaljevanje

bomo organizirali predvidoma 21.in 22. 3. 2015, ko

se nam bo Jean-Michel Florin ponovno pridružil. Susanna

Küffer Heer je za konec spregovorila še o ustanovitvi

in razvoju DI, kako organizacija deluje danes,

ter o nalogah Slovenije kot polnopravne članice DI.

Naloge vključujejo demokratično organizacijo licencirancev,

ki lahko neodvisno odločajo, jasen finančni

položaj, upravni odbor licencirancev ter sodelovanje in

udeležbo v okviru DI. V zaključku nas je spodbudila,

da dokončamo združevanje, saj tudi DI in IBDA podpirata

enovito gibanje slovenske biodinamike, v kateri

so združeni vsi skupaj ter med seboj sodelujejo in se

povezujejo.

Najlepše se zahvaljujemo Waldorfski šoli Ljubljana, ki

nas je vse tri dni prijazno gostila.

Študijski krožki

prinašajo v biodinamiko

nova znanja

Monika Brinšek

V letošnjem letu je začetne tečaje biodinamike

obiskalo 150 slušateljev. Na tečaju so dobili osnovna

znanja o biodinamiki.

Novi člani našega društva so si želeli znanje nadgraditi,

zato so se vključili v študijske krožke, ki jih izvajamo

v sodelovanju z Društvom za zdrav osebnostni razvoj

Radovljica, pod okriljem Andragoškega centrom RS

in s finančno podporo Ministrstva za izobraževanje,

znanost in šport. To je projekt , ki teče že 17. leto. Kot

mentorica študijskih krožkov sem tudi letos izpeljala

nekaj zanimivih projektov na naši biodinamični kmetiji.

Krožki so zanimivi za širši krog ljudi.

Letos so bili izvedeni krožki: vrtnarjenje po biodinamiki,

sadjarstvo, astronomija in antropozofija.

Nekaj zanimivih izsekov iz naših delavnic:

Najbolj obiskan je bil krožek vrtnarjenje po biodinamiki,

saj so udeleženci izmenjali veliko koristnih izkušenj.

Poiskali smo načine, kako se enostavno in učinkovito

– z naravnimi pripravki - znebiti škodljivcev in bolezni

na rastlinah. Letošnje muhasto poletje smo posvetili

5


UTRINKI

veliko nege paradižniku. Njegova nega je bila letos

zahtevna. Ob mrzlih večerih smo ga škropili z baldrijanom,

ob deževnih dneh pa s sveže pomolzenim

mlekom, zalitim z vodo. Ves trud se je obrestoval, saj

je paradižnik obrodil lepe in zdrave plodove. Vzgoja

lastne zelenjave je lahko prav zabavno, koristno in rekreativno

delo,v letošnjem mokrem letu pa tudi izziv.

Krožek sadjarstva je bil nekoliko manj obiskan, vendar

za udeležence prav tako zanimiv.

Astronomija nam je odprla pogled v nebo. Spoznali

smo osnovne principe dogajanja na njem.

V krožku antropozofije smo se poglobili v antropozofske

tekste. Seznanili smo se z življenjepisom Rudolfa

Steinerja, nadaljevali z branjem Kmetijskega tečaja.

Zaradi obsežnosti teme smo sklenili, da krožek nadaljujemo,

in tako naše znanje poglobimo. Naša želja je,

da bi se iz tega izobraževanja razvil regijski center za

biodinamiko. Upamo, da nam bo uspelo.

Vse pridobljeno znanje smo posredovali tudi udeležencem

projekta Narava nas uči, ki je potekal na Gorenjskem.

Nosilec projekta je bil RAGOR, financerji pa

občina Radovljica, Jesenice in Kranjska Gora. Slušatelji

so osnovna znanja pridobili na začetnem tečaju biodinamike.

Svoje znanje so nadgradili s praktičnim izobraževanjem

na biodinamičnih vrtovih v Radovljici in

Kranjski Gori. Na vsakem srečanju so udeleženci poslušali

predavanje in prejeli gradivo z navodili za delo

v tekočem mesecu. Gradivo in predavanje je bilo pripravljeno

v okviru študijskih krožkov, ki sem jih vodila.

Pa veselo novim izzivom naproti.

Ekskurzija ekoloških

kmetov Dolenjske,

Posavja in Bele krajine v

Švico

22. in 23. 9. 2014

Zvone Černelič

Kot že vrsto let zapored smo se v Združenju za

ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele

krajine tudi letos odločili, da pogledamo preko naših

meja, kako tam ekološko kmetujejo. Tokrat smo

obiskali Švico.

Pot z avtobusom nas je vodila preko Italije v kanton

Lucern v osrednjo Švico. Ob deseti uri dopoldne smo

bili že na prvi kmetiji Biohof Widacher v kraju Malters

blizu Lucerna. Pričakal nas je mladi gospodar, ki se je

sem priženil iz Avstrije. Kmetija obsega pet hektarjev

zelenjave od tega sedemdeset arov v rastlinjakih in še

dva hektarja pašnikov, ki jih daje sosedom v najem.

Zelo nas je presenetila izjemna urejenost kmetije na

vseh področjih. Osnova v pridelavi zelenjave je zelo

širok kolobar, ki je na prostem sedem do devet let, v

rastlinjakih pa štiri. Gnojij samo z rastlinskim kompostom

in z zelenim gnojenjem. Gojijo vse vrste zelenjave,

še največ pa listnate, še posebej pozimi, saj so bili vsi

rastlinjaki polno zasedeni. Zanimivi so bili rastlinjaki,

v glavnem štiri metre široki in okoli štirideset dolgi,

med njimi pa je bil en dober meter praznega prostora,

namenjenega dobremu zračenju in prostoru za sneg.

Med njimi je še drenaža, v katero se zbere vsa voda

s streh rastlinjakov, ki se s pomočjo črpalke shranjuje

v akumulacijsko jezero in uporablja nazaj za namakanje,

čeprav teče mimo rastlinjakov velik potok. To je

dobra ideja za marsikaterega našega zelenjadarja, ki

pravi, da nima vode. Imajo pa tudi širše rastlinjake, do

dvanajst metrov. Med rastlinjaki so utrjene poti, tako

da je možno v vsakem vremenu v rastlinjak z mehanizacijo,

ki jo imajo res veliko. Kmetija leži na nadmorski

višini petsto trideset metrov in na koncu gostega

naselja. Tako imajo veliko prednost pri prodaji v domači

trgovini in na tržnici v bližnjem Lucernu, kjer

prodajo sedemdeset odstotkov zelenjave, ostalo pa v

verigi Migrosovih supermarketov. Imajo petnajst stalno

zaposlenih delavcev, pozimi samo dva manj, saj jih

6


UTRINKI

Terapevtska reja konj za zapornike

zaposlijo v pridelavi kalčkov, ki jih dodajo v že pripravljeno

in zapakirano solato, ki se zelo dobro prodaja.

Gojijo kalčke vijolične redkvice, sončnic, brokolija in

rdečega zelja. Z zelo moderno linijo za vzgojo sadik

vzgojijo šest tisoč zabojčkov sadik zelenjave za lastne

potrebe, kar je redkost v Švici. Letos so imeli nekaj težav

z boleznimi v glavnem na plodovkah, saj so tudi

tam imeli zelo mokro vreme. Sam sem bil na tej kmetiji

že pred tremi leti sredi avgusta in nisem mogel verjeti,

da so bile rastline praktično brez bolezni.

Popoldne smo si ogledali Zapore Wauwilermos v kraju

Egolzwil med Lucernom in Zurichom. Posebnost

teh zaporov je, da imajo svoje ekološko posestvo od

leta 1995, veliko sto petdeset hektarjev, od tega osemdeset

travinja za živino in konje, dvajset koruze, petnajst

žit, trinajst krompirja, sedem korenčka, en hektar

sadovnjaka, tri zelenjave in še enajst hektarjev naravnih

habitatov za ptice.

Zapori so odprtega tipa in v teh zaporih delajo zaporniki,

ki so že na koncu svoje dolge zaporne kazni. Zapori

so zelo vzgojni. Delo prilagodijo njihovim zmožnostim

na dvajsetih področjih. Imajo petinpetdeset zaposlenih

in osemdeset zapornikov. Imajo tudi poklicno šolo,

kjer se lahko zaporniki izobrazijo v različnih poklicih.

Vprašali smo jih, zakaj so se odločili za ekološko posestvo.

Povedali so nam, da iz treh razlogov. Prvi je ta,

da zapornik ne more delati s pesticidi, drugi razlog je,

da je na posestvu vedno dovolj dela, in tretji, da je to

zelo vzgojno, saj ima pridelava hrane vedno nekakšen

smisel. En zapornik v odprtem delu jih stane dvesto

SCF na dan, ravno toliko pa prinesejo zaporom tudi

koristi. V zaprtem delu pa jih stane petsto SCF na dan.

Nudijo tudi uslugo oskrbe konj lastnikom, ki nimajo

časa za to. Imajo tudi konje v t. i. pokoju, kjer dočakajo

svoj naravni konec. Konji so najboljša rehabilitacija za

zapornike, ki so bili podvrženi mamilom. Na posestvu

imajo moderne odprte hleve za živino. Zanimivo je, da

pri kravah mlekaricah strmijo k proizvodnji z 8000 litrov

mleka na 6500 po kravi na leto, saj trdijo, da je vse,

kar je nad šest tisoč litrov, preveč. Pri zelenjavi vse plodovke

cepijo, saj imajo tako veliko manj težav z boleznimi

in škodljivci in tudi pridelek je veliko večji. Imajo

tudi veliko proizvodnjo kokošjih jajc, sadik jagod in

proizvodnjo bioplina iz gnoja in rastlinskih ostankov.

Bioplina za proizvodnjo elektrike proizvedejo v

ekvivalentu trideset tisoč litrov nafte. Deset odstotkov

proizvodnje prodajo v trgovini na dvorišču v vrednosti

460000 SCF, proizvodnja celega posestva pa je štiri

miljone SCF na leto. Ostale pridelke pa prodajo verigi

supermarketov Migros, kjer jim določijo ceno paradižnika

na osnovi sladkorja in supermarketom COOP.

Naslednji dan smo obiskali inštitut FIBL, ki je vodilna

svetovna ustanova na področju ekološkega kmetijstva.

To je edina ustanova na svetu, ki dela poskuse med

vsemi načini pridelave hrane. Poskuse delajo na svojem

posestvu (ki obsega vinograde, sadovnjake, poljedeljstvo,

zelenjavo, živinorejo in še kaj) in pri kmetih.

Največjo kvaliteto hrane so dokazali pri biodinamičnemu

načinu, nato ekološkem in potem ostalo. Leta 1973

Udeleženci ekskurzije pred inštitutom FIBL

7


UTRINKI

so ta inštitut ustanovili ekološki kmetje in je še danes

v zasebni lasti. Zaposlenih je 155 ljudi, v glavnem strokovnjakov

na področju kmetijstva. Zametki ekološke

zelenjave gredo v Švici že v leto 1947. Danes Švicarji

pridelajo šestdeset odstotkov lastne zelenjave, v sezoni

pa je ne uvažajo. Korenček uvažajo npr. samo dva meseca.

Tudi transport zelenjave z letali je prepovedan,

vsa uvožena zelenjava pa mora ustrezati strogim švicarskim

zahtevam.

Popoldne pa smo obiskali še zadnjo kmetijo Bruderhof

v kraju Dallikon v bližini Zuricha. Kmetija obsega

šestintrideset hektarjev (trideset okoli hiše) in se

ukvarjajo z zelenjavo, poljedeljstvom, živinorejo, imajo

tudi bioplinarno za proizvodnjo elektrike. Pred prvo

svetovno vojno je bilo tam močvirje, ki so ga izsušili.

Vsebnost humusa na njivah je neverjetnih osem odstotkov,

na enem travniku pa celo dvajset. V to smo

se prepričali na lastne oči, saj smo videli večhektarsko

njivo s črno prstjo, v kateri je rastel odličen korenček

in druga zelenjava. Ima sedemletni kolobar(samo eno

leto ima travno deteljno mešanico zaradi manj strun).

Med njivami ima trimetrske zelene pasove (jih pokosi

za živino) za dognojevanje, zalivanje, škropljenje in

transport, da čim manj potlači njivo. Poudaril je, da

ima pozimi pokrita tla. Zanimivo je bilo tudi to, da

proda za petindvajset odstotkov več živine, prirejene

samo na paši, kot ekološke živine, ki ni prirejena samo

na paši. Pridelke prodaja na kmetiji in preko svojega

partnerja, ki se ukvarja z zelenjavo in jo prodaja preko

zabojčkov šeststotim strankam.

Proti večeru se je naša ekskurzija končala in napotili

smo se na dolgo pot proti domovini, ki pa je zelo hitro

minila, saj smo na avtobusu med seboj podoživljali

ta dva dneva. Naša navada na avtobusu je, da pokomentiramo

videno, se med seboj predstavimo, delamo

nove načrte za naprej, kakšno zapojemo in dolga pot

postane prekratka. Še posebej smo bili ekološki kmetje

veseli kmetijskih strokovnjakov iz strokovnih šol kmetijskih

zavodov, saj bodo imeli v bodočnosti vse večjo

vlogo pri izobraževanju bodočih ekoloških kmetov.

To, kar smo videli v Švici, je bilo res vredno ogleda,

še posebej za tiste, ki tako že delamo in bomo videno

poskušali prenesti na čimveč 'nejevernih Tomažev', ki

trdijo, da se ekološko ne da kmetovati in od tega živeti.

Do snidenja na naslednji ekološki ekskurziji.

Zelenjava v črni prsti z 8% humusa

Obisk Alexa

Podolinskega, pionirja

biodinamike, na

Slovenskem

Boris Potočar

'There are laws against humans killing each other

Societies to prevent cruelty to animals

Ecology targets plants

Mother Earth is treated like dirt'

'Imamo zakone proti medsebojnem pobijanju ljudi,

preprečevanju krutosti družbe nad živalmi,

ekologiji, ki se osredotoča na rastline,

z materjo Zemljo pa ravnamo kot s smetjo.'

Alex Podolinsky, 2004

G. Alex Podolinsky, pionir na področju biodinamike,

ki živi in dela na svojem posestvu v avstralski

Viktoriji, je bil gost našega biodinamičnega

gibanja na Slovenskem.

Učenec dr. Ehrfrieda Pfeifferja, Steinerjevega tesnega

sodelavca, je začel že v rani mladosti spoznavati

biodinamiko, in sicer v času svojega bivanja s sestro

v Dornachu v Švici leta 1938. Tam je vsakodnevno

preko igre spremljal delo dr. Pfeifferja. Do imigracije

v Avstralijo so z družino živeli v Nemčiji.

Z Alexom smo se pripeljali iz avstrijskega Oberhofleina

na meji s Češko, kjer je pristal po potovanju z

Danske z namenom, da se njegova pot nadaljuje v

Slovenijo, Italijo in na Hrvaško.

Pri nas smo obiskali različne biodinamične kmetije,

med drugim živinorejsko-zelenjadarsko kmetijo

Zvoneta Černeliča blizu Brežic, kjer smo organizirali

predavanje za kmete in vrtičkarje (posnetek je na:

www.ajda-dolenjska.si), živinorejsko kmetijo in sirarno

Franca Sešlarja iz Izlak, vinogradniško kmetijo

Radovana Šumana, sadjarsko kmetijo Tine Purgaj in

druge. Po zaključni delavnici s kmeti in vrtičkarji na

sedežu društva Ajda Domžale je v cerkvici na Dobu

violinist Miha Pogačnik, ki je dejaven v antropozofskem

gibanju, zaigral Bachove sonate v čast Alexovega

obiska.

8


UTRINKI

Po drugi svetovni vojni je Alex z družino emigriral v

Avstralijo, kjer je širil biodinamično metodo kmetovanja

in za njo navduševal ljudi. Povedal je, kako se je,

preden so ustanovili kakršno koli organizacijo, najprej

povsem spontano povečalo število kmetov. Njegova

družina, ki šteje sedem otrok (večina jih ima že svoje

družine), trenutno prideluje biodinamične pridelke na

več površinah, kot je vseh skupno biodinamično obdelanih

površin v Sloveniji.

Možakar je v devetdesetem letu in nenehno potuje

po celem svetu. Vitek, dobrega izgleda, bistrega uma

in živahnega pogleda ne izgublja časa. Njegovo poslanstvo

so kmetje; pravi, da so oni umetniki narave.

Kmetje so 'stoletja varovali zemljo pred uničenjem,

ko pa so se pojavili uradni strokovnjaki za pridelavo

in birokrati, je šlo vse navzdol. S škodljivimi nasveti

in preparati za večji pridelek so začeli uničevati tla in

zastrupljati hrano.'

Njegov pristop je praktičen, tisti, ki je življenjski in

daje rezultate. Tako je na začetku preučeval preparate

in njihove učinke na zemljo, izumil stroje za mešanje

preparatov, stroje, ki ne poškodujejo strukture tal in še

marsikaj drugega. Biodinamičen način kmetovanja je v

Avstraliji priznan kot način kmetovanja tudi v okviru

državne kmetijske politike, saj je gibanje v letih delovanja

doseglo razumevanje države na konkretnih strokovnih

temah.

Obiski kmetov v Sloveniji so izgledali tako, da smo šli

do njihovih polj in travnikov ter odkopali prst. Povedal

je svoje mnenje o strukturi in življenju v tleh, dokler je

v roki rahlo mečkal pripravljen preparat 500. Ves čas

je poudarjal prisotnost zraka kot najbolj pomembne

snovi za obstoj mikroorganizmov za ravnovesje v tleh.

Pogovori z njim so odkrili tudi njegovo stališče, da je

konvencionalno kmetijstvo uničilo vpojnost zemlje,

tako da je celotni učinek na globalnem nivoju povišana

gladina vode, ki povzroča naravne katastrofe.

Deliva isto mnenje, da so vlade celega sveta pred velikim

izzivom, kako pridelati zdravo hrano za nas in

naslednje generacije in ustvariti trajnost s spremembo

paradigme. Za vse to so potrebna konkretna dejanja v

praksi, na terenu z ljudmi, ki so motor spremembe. Ta

izjemno vitalen človek je nadaljeval svojo pot na Hrvaško,

kjer se je srečal z drugimi kmeti, s katerimi dela

že nekaj časa; dobil sem občutek, da noče izgubljati

življenjskega časa. Varuh znanja, ki je nesebično delil

z nami vsa svoja leta poskusov, ki mu je življenjsko

poslanstvo, da mora biti biodinamika dostopna vsem

kmetom in vrtičkarjem po celem svetu, kot je to že

pred stoletjem zagovarjal dr. Rudolf Steiner.

V zadnjem dnevu obiska Alexa v Sloveniji sem ga predal

v roke Jasminke Iličić iz Hrvaškega Zagorja, ki z

možem kmetuje pod Alexovim mentorstvom. Kmetija

Iličićevih bo v bližnji prihodnosti tudi destinacija

naše strokovne ekskurzije, ki jo bo organizirala Zveza

društev biodinamikov za vse zainteresirane kmete in

vrtičkarje.

Nauk obiska Alexa pa je, da je potrebno osmišljati in

delovati s terena, od spodaj navzgor, in delati v praksi,

kjer se ustvarjajo rešitve in odgovori za vse dileme, s

katerimi se soočamo v današnjem času.

9


Zdravje

Zelišča nam lahko

polepšajo praznične dni

Frančiška Jeromel

bo dobro delovalo na naše počutje (bolje je dati manj

kapljic po večkrat na dan kot pa enkrat večje število).

Zelo pomembno je, da si tudi v tem času privoščimo

sprehode po svežem zraku. V mestu je to verjetno malo

težje, zato si planirajte kratke izlete v okolico. Sprehodite

se in nadihajte se čistega zraka. Tak sprehod lahko

povežete tudi z druženjem s svojo družino, prijatelji

ali znanci, po povratku domov pa si pripravite dišeč

čaj in pecivo.

Zelišča, ki jih nabiramo v jeseni

Jesen je letni čas, v katerem nabiramo tista zdravilna

zelišča, ki nam svoje učinkovine ponujajo v koreninah.

V jeseni rastline snovi iz listov in stebel shranijo v koreninah,

da jih lahko spomladi uporabijo za ponovno

rast. Počakam, da nadzemni deli rastline ovenijo. To je

navadno tik pred večjo ohladitvijo, ko zemlja zamrzne

ali preden zapade sneg. Takrat korenine previdno izkopljemo

in jih operemo s curkom tekoče vode. Potem

jih narežemo in posušimo. Shranimo jih v zaprte kozarce,

uporabljamo pa jih lahko do dve leti. Na opisani

način pripravimo korenine sleza, regrata, potrošnika,

koprive, omana in gladeža. Te uporabljamo v glavnem

kot čaje s hladnim namakanjem ali pa kot prevretek.

Iz korenine ščetice, kolmeža in ameriškega slamnika

pripravimo alkoholni izvleček, iz korenin gabeza pa

lahko pripravimo tako alkoholni kot tudi oljni izvleček.

Seveda so možni še različni drugi načini, vendar

za podrobnosti priprave in uporabe korenin poglejte v

strokovno literaturo.

Pred nami je zimski čas, ko narava počiva in si nabira

moči za ponovno rast. Še posebno pomemben je čas

od božiča do Sv. treh kraljev. Takrat sile kozmosa

krepijo semena. Mi pa si bomo pripravili jedi ter

čaje, ki nam bodo pogreli dušo in telo. Na mizi ne

smejo manjkati začimbe in čaji, kot so cimet, klinčki,

vanilija, kardamom, janež, komarček, koriander,

melisa, lipa in bezgov cvet.

V piškote, ki jih bomo pripravljali, dajmo večjo količino

teh začimb. Ravno tako si iz teh začimb in zelišč

pripravimo čaje, osladimo z medom ter agavinim ali

javorovim sirupom. Ti čaji nas pogrejejo, izogibajmo

pa se agrumom, zlasti limoni, ki hladijo telo. Tudi na

prostor v stanovanju ne pozabimo. Odišavimo ga s

kvalitetnim eteričnimi olji kot so evkalipt, meta, sivka,

bor, čajevec, cimet, pomaranča ... V izparilnik kanemo

1 do 2 kapljici in že vdihavanje tako osveženega zraka

Zelišča in čas po praznikih

Prazniki pogosto obremenijo naša telesa s prekomernimi

količinami težje prebavljive hrane in pijače. Zato

pol ure pred težjim obrokom priporočamo pitje čaja iz

tavžentrože ali pelina. Pri pripravi hrane pa ne pozabite

uporabiti primernih začimb, ki olajšajo prebavo,

presnovo in izločanje. To so na primer majaron, timijan,

šetraj, origano, bazilika, rožmarin, luštrek, koromač,

koriander, muškatni orešček, kurkuma, koper,

lovor, pehtran, zelena in še kaj.

Čas po praznikih je primerna priložnost za čiščenje

telesa, zato se lahko odločimo za lahko čistilno kuro.

V tem času uživajmo manj beljakovin in ogljikovih hidratov,

pa več sadja in zelenjave. Med tem časom pijemo

čaje, ki pospešujejo odvajanje strupov iz telesa. To

so breza, kopriva, rman, bezgov cvet, listje peteršilja,

zelene in luštreka. Dobro je, če tem čajem dodamo kumino,

janež, komarček in malo popra.

Želimo vam lepe in dišeče praznike ter da bi se z dobrimi

mislimi in željami podali v naslednje leto.

10


BD v praksi

d Martina Misar (Dreamstime)

Končuje se najslabše

čebelarsko leto v

zadnjih 100 letih

Franc Vehar

Dragi bralci in bralke tega članka, pozdravljam vas

v želji, da bi iz mojih člankov vzeli tiste misli in

spodbude, ki vam bodo koristile pri iskanju prave

poti v nadaljnje življenje.

Že v naslovu sem vam povedal, da je bilo letošnje leto

za čebelarje nenavadno.

Ko se ozrem nazaj v čas letošnje pomladi, poletja in

jeseni, opazim, da se v naravi dogajajo čudni dogodki

z vremenom in z vedenjem živali.

Največ nenavadnega vedenja sem opazil pri čebelah,

kozah in mucah.

Čebelice so imele spomladi v panjih še veliko zaloge

hrane in razvoj se je pričel silovito, dokler niso koncem

meseca aprila porabile večino zaloge hrane. Običajno

je v aprilu narava nudila toliko medičine, da so čebelice

nabrale dovolj za svoj hitri razvoj in še nekaj za čebelarja.

V letošnji pomladi ni bilo tako. O tem sem pisal

že v zadnji številki. Če pogledamo, koliko je bilo dni s

primerno temperaturo za medenje, vidimo, da je bilo v

primerjavi z ostalimi leti dovolj sonca, da bi lahko nabrale

dovolj medu za sebe in za čebelarja. Toda v naravi

se je nekaj zgodilo, da rože niso izločale medičine.

Veliko sem razmišljal o tem pojavu in prišel do nekaterih

spoznanj, da je vzrok za to, da ni bilo medenja, v

kemikalijah, ki jih posipajo letala v ozračje. Ko se ta kemija

spusti na zemljo, nosi s seboj tudi svoje magnetno

polje, ki močno vpliva na magnetna polja posameznih

živih bitij na zemlji. Tako rastline, kljub ugodnim temperaturam,

niso uspele izločati sokov v cvetove.

Zaradi manjše osvetljenosti zemeljskega površja od

sonca rastline niso uspele narediti, kar bi morale. Vsi

vemo, da s fotosintezo rastline ustvarjajo vse potrebne

snovi za svoje normalno življenje. Ker je bilo premalo

sončnih žarkov na zemeljskem površju, tega niso uspele

storiti.

Druga težava je nastala, ko je na sončevi atmosferi nastal

vihar in so ognjeni zublji švigali v vesolje. Ta pojav

je bil zelo močan in del tega magnetizma, ki se je

sproščal, je vplival tudi na rastline in na vsa živa bitja

na zemlji. To sem opazil močneje pri kozah, ki so postale

v določenih obdobjih zelo agresivne do sovrstnic.

Venomer so se spopadale in izzivale druga drugo. V

ljudeh sem zaznal več nestrpnosti in netolerantnosti v

medsebojnih odnosih. Pozneje pa so postali apatični za

dogodke okoli sebe.

Kljub temu da se je mnogim dogajala krivica, niso premogli

toliko energije, da bi se uprli prikritemu psihološkemu

nasilju. Ta apatičnost v ljudeh je morda tudi

posledica poskusov z mikrovalovnimi impulzi. Vse

to prikrito delajo določeni znanstveniki pod okriljem

velesil. Na preprostih ljudeh preizkušajo najbolj sprevržene

metode umirjanja množic za potrebe obvladovanja

množic.

Zakaj je bilo letošnje leto ravno na Balkanu največ naravnih

nesreč (poplav)?

Ko prebiram sporočila iz sveta, dobivam informacije,

da se ta del sveta krčevito upira Monsantu in drugim

kemijskim gigantom, ki hočejo prodreti na tržišče z

gensko spremenjenimi semeni.

Ker znanstveniki vedo, kako usmerjati deževne zračne

tokove, so to znanje uporabile določene skupine in naredile

poskus, kako uničiti pridelke, ki niso po njihovi

volji. Da je temu res tako, smo bili priča, ko je po poplavah

v Bosni in Srbiji pripeljali pomoč v obliki gensko

spremenjene hrane in semen ravno korporacija, ki sem

jo že omenil.

11


Zgodba

Preprosti ljudje so z zadovoljstvom sprejeli pomoč,

ne da bi se zavedali, kaj so sprejeli in kakšne posledice

jih čakajo v prihodnje. Ko bodo spoznali, bo to

morda za njih že prepozno.

Če se vrnem nazaj k čebelicam, ugotavljam, da so

se nenavadno obnašale koncem avgusta in v septembru,

ko smo jim dodajali zimsko zalogo hrane.

Običajno so čebelice ta čas zmanjševale količino zalege

v panju. Letos pa tega niso storile. Ko sem koncem

septembra pregledoval družine, sem opazil, da

imajo še po osem satov zalege, hrane pa skoraj nič.

Vse so porabile za zalego in ne za zimsko zalogo.

Zakaj se je tako zgodilo, mi ni znano. Še do druge

tretjine oktobra sem bil prisiljen dodajati čebelicam

sladke čaje, da sem jim za prvo silo napravil zimsko

zalogo hrane. V tem obdobju - od druge polovice

avgusta pa do konca oktobra - na mojem pašnem

okolišu ni medilo popolnoma nič. To lahko zagotovo

trdim, ker sem imel na vsakem stojišču kontrolni

panj, ki ni prinesel nič. Na žalost sta mi dve družini

umrli od lakote, ker sem prepozno prišel v kontrolo,

saj imam sedem stojišč.

Letos so družine prišle do zimskega počitka veliko

manj številne kot druga leta. Upravičeno sem

zaskrbljen, kaj me bo pričakalo pomladi. Bojim se,

da sem s poznim krmljenjem družin naredil iz dolgoživih

čebelic kratkožive in da bo to pomenilo, da

bodo spomladi prazni panji. Upam, da bo narava

pozimi milostljiva in da bodo imele čebelice dovolj

izletnih dni, da si bodo izpraznile blatnike in uredile

dotok hrane v zimsko gručo.

Priznati moram, da sem letošnje leto, v primerjavi s

povprečnimi leti, iztočil čebelicam samo 10% medu.

Tako je veliko mojih stalnih strank ostalo brez medu,saj

sem moral med prihraniti za pogodbene

stranke in pomembne tržnice.

Na tem mestu se opravičujem vsem kupcem medu ,

če so ostali brez sladkega pridelka.

Upam, da bo prihodnje leto bolj medeno in bom lahko

obskrbel vse kupce.

Ob koncu mojega pisanja želim vsem mojim bralkam,

bralcem in kupcem v letu, ki prihaja, obilo

zdravja, sreče, notranjega miru in medsebojnega razumevanja

.

Naj medi!

Legenda o beli omeli

Elvira Devetak

Božič pomemben praznik kristjanov, ko praznujemo

Jezusovo rojstvo. To je dan, ko je vsa družina zbrana,

kuha in peče se veliko dobrot, po hiši diši po cimetu,

klinčkih, izmenjuje se darila. Otroci čakajo na

božično jutro, da vidijo, če jim je Božiček, bradati

starec, ki potuje s sanmi prinesel, kar so mu napisali

v pismih. To je dober čas za otroke, saj so tudi šolske

počitnice.

Tokrat sem razmišljala, kaj bi za zaključek leta pisala

in sem se odločila, da vam povem legendo o omeli in

na koncu še nekaj receptov za vesele praznike. Omelo

uporabljamo v času božiča in je povezana z zelo lepo

legendo o starem trgovcu.

Nekoč je v hribovski vasi živel star trgovec. Bil je samotar,

živel je sam, ni bil poročen in ni imel nobenih

prijateljev. Stari trgovec se je v postelji premetaval in

obračal, ker ni mogel spati. Vstal je iz postelje in šel iz

hiše ter videl ljudi, ki so prihajali iz vseh strani in bili

namenjeni k istemu kraju.

Nekateri so mu ponudili roko. Klicali so ga: Brat, so ga

klicali – ali prideš?

Oni njemu brat? On, ki ni imel nobenega brata. Bil je

trgovec in zanj so bili le stranke: tisti, ki kupujejo in

tisti, ki prodaja. Vse svoje življenje je bil pohlepen in

skopuški, ni mu bilo mar kdo so njegove stranke in kaj

so počele. Ampak kam so le namenjeni?

Radoveden se je premaknil. Pridružil se je skupini starejših

in otrok. Brat! Oh, seveda, to bi bilo lepo, da bi

imel toliko bratov! Toda njegovo srce mu je zašepetalo,

da ne more biti njihov brat. Kolikokrat jih je prevaral?

Jokal je o revščini, da je svoje blago prodajal dražje,

špekuliral je na račun potreb ubogih, nikoli ni svoje

roke odprl z darovanjem. Ne, nikoli ne bi mogel brat

revnih ljudi, ki jih je vedno izkoriščal, zavajal in varal.

Kljub vsem so ga vsi klicali, da se jim pridruži. In skupaj

z njimi je prišel do betlehemske jame.

12


Širimo obzorja

Takrat jih je videl vstopati in nihče ni bil praznih rok,

tudi revni so imeli nekaj v rokah. On pa ni imel ničesar,

on, ki je bil bogat. Pred jamo je prišel skupaj z ostalimi

in skupaj z njimi pokleknil. Gospod, - je zaklical – zlorabljal

sem moje brate. Odpusti mi! In začel je jokati.

Naslonil se je na drevo pred jamo, trgovec je še naprej

jokal, in njegovo srce se je spremenilo. Ob prvih jutranjih

žarkih so kakšne solze sijale kot biseri med dvema

listoma. Rodila se je bela omela.

Recepti:

Piškoti Hildegarde iz Bingena

Sestavine:

125 g drobno mlete pirine ali pšenične moke, 50 g

masla, 1 ščepec soli, 2 žlici medu, 1 noževa konica

muškatnega oreščka, 1 ½ čajne žličke cimeta, ½ čajne

žličke mletih klinčkov, vode po potrebi.

Priprava:

Iz sestavin zamesi gladko testo in pusti počivati približno

2 uri. Testo razvaljamo med dvema listoma papirja

za peko debeline 3 mm. Izrežemo različne oblike

(lahko si pomagamo z modelčki). Piškote položimo na

pomaščen pekač. Pečemo na sredini pečice približno

10 minut pri 180 ºC.

Riževi piškoti

Sestavine:

50 g masla, 1 jušni žlici medu, 150 g polnovredne

riževe moke, 50 g mandljev, 5 jušnih žlic smetane,

1 limona – sok, ½ čajne žličke vanilje, ¼ čajne žličke

ingverja, 1 ščepec soli.

Priprava:

Maslo in med stepaj nato dodaj ostale navedene sestavine.

Oblikuj zvitek, ki naj počiva 30 minut.

Iz testa oblikuj piškote. Peci v pečici 15-20 minut pri

150-200 ºC.

Osnove antropozofije

Odnos antropozofije do

religijskega dojemanja

sveta

Brane Žilavec

Mnogim ljudem, ki pridejo v stik z antropozofijo, se

pojavi vprašanje: Kakšen je odnos antropozofije do

tradicionalnih religij? Steinerjev odgovor je: ‘Religije

so dejstva v zgodovinskem življenju človeške rase.

Duhovna znanost je sposobna preučevanja duhovnih

pojavov, ki so se v teku razvoja manifestirali kot

religija. Vendar duhovna znanost si nikoli ne želi

ustvariti nove religije, prav tako kot naravoslovna

znanost ne goji iluzije, da lahko ustvari karkoli

novega v naravi. Ni potrebe, da bi se zmanjšala

intenzivnost, s katero nekdo prakticira svojo religijo

in izvaja verske obrede, potem ko pride v stik z

duhovno znanostjo.’ 1

Sorodno vprašanje je: Ali ni antropozofija samo neke

vrste nova religija? Steinerjev odgovor je nedvoumen:’Antropozofija

ni religija, temveč sredstvo za

razumevanje religij. Njen odnos do religijskih dokumentov

je enak, kot je odnos matematične resnice do

dokumentov, ki so bili spisani kot matematični učbeniki.

Matematiko se lahko razume iz njenih lastnih virov;

prostorski zakoni se lahko zaznavajo brez sklicevanja

na stare matematične knjige. Vendar v primeru, ko je

nekdo dojel zakone geometrije, bo le-ta znal pravilno

ceniti stare dokumente, ki so ljudem prvič predstavili

te zakone. Prav tako je z antropozofijo.’ 2

Antropozofija in religija imata seveda veliko sorodnih

lastnosti. Najbolj pomembna je, da obe priznavata

obstoj duhovnega sveta in duhovnih bitij – to, kar moderna

pravoverna znanost goreče zanika. Obstajajo pa

tudi pomembne razlike. Za razumevanje teh razlik se

moramo najprej seznaniti s prvobitnim vzrokom za

rojstvo vseh obstoječih svetovnih religij. ‘Ko gledamo

nazaj v starodavne čase Atlantide 3 , lahko rečemo, da

je človek takrat še vedno živel z in med svojimi bogovi.

Človek ni verjel le v svoj lasten obstoj in v obstoj

treh kraljestev narave, temveč tudi v resničnost višjih

13


ŠIRIMO

ki niso več sposobni izkusiti te duhovne svetove prek

lastnih čutil. Religija je bila razglas oziroma objava

obstoja duhovnih svetov vsem tistim, ki niso mogli

več neposredno izkusiti duhovne resničnosti. Duhovno

življenje se je razširilo po svetu v obliki religijskih

kultur v različnih obdobjih civilizacijskega razvoja – v

starodavni Indiji, v starodavni Perziji in v ostalih obdobjih

vse do današnjega časa.’ 5

Kaj je tisto, kar omogoča antropozofiji oziroma duhovni

znanosti, da lahko preučuje duhovno ozadje vseh

svetovnih religij? Najprej je tu dejstvo, da ‘je antropozofija

znanje o vsem, kar lahko duhovni organizem

d Eun Jin Ping Audrey (Dreamstime)

14

področij duhovnih svetov, kajti v tistih časih je bil

človek dejanska priča le-teh. Takrat bi bila neumnost

zanikanje resničnosti tega, kar je bilo vidno v človekovem

okolju – in takrat so bili bogovi vidni ljudem. Potemtakem

takrat ni bilo potrebe po religiji v našem modernem

smislu. To, kar tvori vsebino različnih religij,

je bila resničnost, ki jo je zaznavala večina ljudi v času

Atlantide. Tako malo kot vi sami potrebujete religijo z

namenom, da verjamete v obstoj vrtnic ali lilij, kamenin

ali dreves, tako malo je atlantski človek potreboval

religijo za to, da bi verjel v bogove, kajti le-ti so bili zanj

resničnost. Vendar pa je ta neposredna resničnost postopoma

pojemala; vsebina duhovnih svetov je vedno

bolj postajala zgolj spomin. Le-ta se je delno ohranjal

v tradicijah duhovnih videnj starodavnih prednikov,

delno v obliki mitov in sag in delno v tem, kar so lahko

redki nadarjeni posamezniki s posebnimi jasnovidnimi

močmi zaznavali v duhovnih svetovih. Še najbolj

pa se je ohranjala in čuvala vsebina duhovnih svetov

s strani duhovnikov v misterijskih centrih. Kar so misteriji

uspeli ohraniti, je tvorilo vsebino različnih religij;

te duhovne vsebine so se izrazile na raznolike načine

v skladu s sposobnostmi ljudi in njihovo močjo zaznavanja

ter celo v skladu z lokalnimi pogoji in podnebnimi

razmerami. Vendar pa je bila prvobitna modrost

osnovna podlaga in združevalni princip v ozadju vseh

obstoječih religij. Ta modrost je bila ena in ista ne glede

na to ali se je gojila s strani Pitagore v njegovi misterijski

šoli ali s strani kaldejskih modrecev v zahodni

Aziji ali Zaratustre v Perziji ali pa indijskih duhovnikov,

brahmanov 4 . Vsepovsod je obstajala ista prvobitna

modrost, ki pa se je izražala v raznovrstnih oblikah

v skladu s potrebami in okoliščinami, ki so delovale v

ljudskih religijah v različnih regijah. To je bilo poreklo

vseh religijskih kultur.

Kaj je religija v svojem bistvu? Religija je posrednica

med duhovnimi svetovi in človeštvom za tiste ljudi,

človeka zaznava v duhovnem svetu na enak način kot

človekov čutilni sistem zaznava fizični svet.’ 6 V ta namen

mora seveda človek razviti duhovna čutila, vendar

pa je dejstvo, da se ‘duhovni svet, ki se odpre s

pomočjo Steinerjeve metode neposrednega znanstvenega

opazovanja in raziskovanja, razodeva kot svet

kolosalnih energij, ki vzdržujejo življenje, zaznave in

misli; svet bitij, ki se razlikujejo v njihovih stopnjah zavesti;

svet aktivnih dogajanj, ki imajo učinke na fizično

vesolje. Čeprav je antropozofski pristop k duhovnemu

svetu epohalno nov, pa je ta svet isti kot tisti, s katerim

so se prizadevale ohranjati stik velike svetovne religije

na mnoge različne načine s pomočjo učenja, molitev

in verskih obredov. To je bil svet, ki ga je pokrivala celotna

veličastna struktura naukov, ki so se nanašali na

boga, nebesa, življenje po smrti, poslednjo sodbo – vse

to, kar na primer rimskokatoliško krščanstvo smatra

kot dokončno in podarjeno rimski cerkvi za vse večne

čase, medtem ko protestantko krščanstvo smatra to za

nekaj, kar se ne more spoznati s pomočjo človeškega

razuma in se mora zatorej prepustiti veri. Sedaj je ta

svet postal dostopno področje znanstvenega raziskovanja

s pomočjo prebujene duhovne moči človekove

zavesti in razvita je metoda, s pomočjo katere se lahko

priuči postopka tovrstnega raziskovanja.’ 7 To je


OBZORJA

d Kurt (Dreamstime)

metoda raziskovanju duhovnega sveta, ki ga omogoča

antropozofska duhovna znanost.

Zavedati pa se moramo, da obstaja ena bistvena razlika

med tem novim pristopom in tradicionalnimi religijskimi

pristopi. ‘Mnogi ljudje dandanes še vedno

verjamejo v nasprotje med vero in znanjem, med vero

in spoznanjem. Le-ti pravijo, da nam lahko znanost

govori o svetu zunaj nas, ki je edini, o katerem lahko

vemo z gotovostjo. V nasprotju s tem pa moramo uporabiti

vero, kadar govorimo o stvareh, ki se nanašajo

na duhovni svet. Zdi se, da takšen odnos nasprotuje

duhovni znanosti, ki si prizadeva, da nam posreduje

resnično znanje o duhovnem svetu in uvide vanj.

Pravzaprav mora antropozofija v teh časih vstopiti v

človeške duše zgolj v tej obliki - kot uvid in znanje.

Sedaj živimo v času, ko bodo ljudje na Zemlji postopoma

izgubili sposobnost prevzemanja tega, kar govori

zgolj našim čustvom, naši veri. Ljudje lahko še vedno

ohranjajo to vero za določen čas – in jo na določen način

vzpodbujajo in poživljajo – vendar pa je ne morejo

ohraniti za prihodnost. Princip Jaz verjamem se mora

nadomestiti z Jaz verjamem, kar vem. Ljudje bodo začeli

občutiti, da se mora uporabiti ta nov princip. Filozofije,

ki slonijo zgolj na materialnem svetu, so smrt

za naše duše. Fizičen razvoj vodi k smrti duhovnega

sveta. Mi moramo doseči razumevanje sveta, ki ne sloni

na zunanjem videzu, temveč trdno počiva na svoji

lastni prirojeni zgradbi. Mi se moramo premakniti k

principu: Jaz verjamem, kar vem!’ 8

Treba pa se je izogniti nevarnosti, da bi se ‘predstavljalo

naše aktivnosti z duhovno znanostjo kot nadomestek

za religijsko življenje in obrede. Duhovno znanost

se lahko v najboljšem smislu vzame kot podporo in kot

osnovo za religijsko življenje in obrede, vendar le-ta ne

sme postati religija. Mora nam biti jasno, da religija v

svoji živi obliki in živih običajih spodbuja duhovno

zavest človeške skupnosti. Če se hoče, da ta duhovna

zavest obstaja v človeškem bitju, potem ne more ostati

v mirovanju s tem, da se zadovolji zgolj z abstraktnimi

idejami o Bogu ali Kristusu, temveč se mora preroditi

v religijskih obredih in aktivnostih – ki so lahko različnih

oblik za različne ljudi – in tako postati nekaj, kar ga

preskrbi s središčem njegovega religijskega življenja

in mu zato tudi ustreza. Če je to versko čustvo dovolj

globoko in najde načine vzpodbujanja duše, potem

bo le-ta kmalu občutila resnično hrepenenje po prav

takšnih idejah, ki se jih lahko razvija v duhovni znanosti.

Z namenom, da bi lahko bila duhovna znanost

v podporo religijskemu življenju – kar, gledano objektivno,

prav gotovo je – obstaja v teh časih subjektivna

potreba, ki se izraža v tem, da je človek, ki goji resnična

verska občutja, primoran v iskanje spoznanja. Kajti

duhovna zavest se doseže preko verskih občutij in

duhovno spoznanje s pomočjo duhovne znanosti, tako

kot se spoznanje narave doseže s pomočjo naravoslovne

znanosti. Duhovno zavedanje vodi do impulza za

dosego duhovne znanosti.’ 9

Vendar na tem področju še nismo dosegli dovolj. ‘Dandanes

je prišlo človeštvo zgolj tako daleč, da govori o

nasprotju med zunanjo znanostjo, ki temelji na zaznavah,

in med vero. Moderno bogoslovje je pripravljeno

priznati, da je znanost nekaj zapletenega, resničnega in

objektivnega ter da zahteva, da se jo naučimo, medtem

ko pri sami veri te možnosti ne dopušča. Vedno znova

se poudarja, da se mora religija obrniti na to, kar je

popolnoma otroško v ljudeh, česar se ni potrebno naučiti,’

10 temveč zgolj sprejeti v dobri veri, da je to, kar

predstavlja, resnično.

V resnici je sprejetje religije zelo enostavna stvar. Vse,

kar se pričakuje od človeka, je priznanje verskih naukov

in obredov na osnovi duhovne avtoritete, ki je

dana duhovnikom. Od članov se ne pričakuje preverjanja

verskih razlag, čeprav obstajajo očitna nasprotja v

15


ŠIRIMO

d Radu Razvan Gheorghe (Dreamstime)

različnih verskih naukih. V nasprotju s tem je antropozofski

pristop dosti bolj zahteven, kajti ‘naloga duhovno-znanstvenega

dojemanja sveta je iskanje resnic, ki

jih vsebujejo različne religije. Le iskanje resničnega jedra

v vseh teh religijah lahko pripelje do miru med njimi.

Ko pripadnik določenega verskega prepričanja resnično

razume lastno religijo v luči duhovne znanosti,

potem ne bo nikoli vsiljeval njen poseben žarek resnice

pripadnikom drugih religij. Na primer – pod pogojem,

da se osebni predsodki pustijo ob strani – resnica, ki se

nanaša na Budo, in resnica, ki se nanaša na Kristusa,

ne bosta nikoli povzročili razprtij in sektaštva, temveč

harmonijo in skladnost. To je naravna posledica resnice,

ki je oznanilo in vir miru na svetu. Medsebojno razumevanje

omogoča mir na svetu. Ta mir je duša nove

svetovne ureditve. Antropozofija mora voditi na poti

k tej duši, ki bo prevladala na svetu, ko bo duhovna

znanost postala skupna vsem ljudem v vseh svetovnih

kulturah.’ 11

Potemtakem bo eden od pomembnih dosežkov duhovne

znanosti – če bo dovolj ljudi, ki bodo sposobni

razviti antropozofski pristop, ki ne sloni na slepi veri,

temveč na razumevanju duhovnih svetov – sprava in

sožitje med svetovnimi religijami. Poleg tega bo ‘služila

tudi kot instrument za razumevanje krščanskega

razodetja. Kdor ima pravilno predstavo o bistvu duhovne

znanosti, ne bo rekel: Duhovna znanost je krščanska

teozofija – to je samo druga inačica teozofije!

Obstaja samo ena duhovna znanost, ki jo uporabljamo

kot instrument za razglašanje resnice, za odkrivanje

zakladov duhovnega življenja človeštva. To je ista duhovna

znanost, ki jo uporabljamo z namenom, da ob

eni priliki razložimo Bhagavad-gito 12 in ob drugi Evangelij

po Luku. Pomembnost duhovne znanosti leži v

dejstvu, da je le-ta sposobna prodreti v vsak zaklad, ki

je bil dan človeštvu na področju duhovnega življenja.

Duhovna znanost ne podaja novega učenja, temveč je

instrument za razumevanje tega, kar je bilo danega

človeštvu.’ 13

Tako religije kot duhovna znanost nam nudijo odgovore

na najbolj pomembna vprašanja človeškega obstoja:

Kaj je namen življenja? Od kje pridemo, ko se rodimo,

in kaj se zgodi po naši smrti? Kako je nastalo vesolje in

kaj se bo zgodilo v prihodnosti človeškega in vesoljskega

razvoja? Če želimo najti odgovore na ta vprašanja,

nam ne pomaga nobena običajna znanost. Odgovori,

ki jih omogoča duhovna znanost, slonijo na dejstvu,

da ‘mi živimo naše fizično življenje tu v fizičnem telesu.

Mi uporabljamo čutila, s katerimi zaznavamo svet

in razvijamo ideje o njem; mi doživljamo raznovrstna

občutja v tem svetu in preko naših dejanj poskušamo

biti uporabni v njem ter se zavedati naših dejanj. To

je naše vsakdanje življenje na fizičnem nivoju. Vendar

mora vsak človek, ki želi doseči resnični notranji občutek

za človeško dostojanstvo, vedeti, da obstaja višje

življenje – v resnici je vedno obstajalo višje življenje

duše. Vedno so obstajale religije, ki so nudile uresničenje

višjega življenja in v prihodnosti bo to uresničitev

višjega življenja prinašala duhovna znanost. Kaj so cilji

tega višjega življenja, v katerem naše misli, občutja

in notranji vzgibi presegajo vse, kar nam nudi fizični

svet? Nekateri imajo meglene ideje o teh ciljih znotraj

specifičnega religijskega življenja, drugi jih lahko jasno

vidijo s pomočjo opisov duhovne znanosti. Ti opisi

presegajo vse, kar lahko čutila zaznavajo in kar je naš

intelekt, ki je vezan na možgane, sposoben misliti in

kar so naša telesa sposobna doseči v tem svetu.

Človekova duša se nagiba k duhovnemu življenju. To,

kar nam daje našo pravo vrednost, je notranje zavedanje

o resničnosti duhovnega življenja in določeno poznavanje

tega življenja, ki presega fizično raven. Tako

dolgo, kot ljudje bivajo v fizičnem telesu, si prizadevajo

za izboljšanje samih sebe. Obenem si prizadevajo za

razumevanje svoje prave usode s pomočjo zaznav in

16


OBZORJA

razvijanja občutij za duhovni svet ter znanja o njem.

Glavno vodilo verskega življenja in vsega, kar je povezano

z njim, mora biti: Poglej navzgor k duhu in občuti,

da duhovne sile delujejo v fizičnem svetu!’ 14

Ljudje, ki se dandanes smatrajo za napredne ateiste,

doživljajo verske nauke kot iluzije, ki so jih ljudje

ustvarili z namenom, da jim pomagajo spoprijemati se

s težavami in bridkostmi življenja. ‘Ljudje, ki to rečejo,

nimajo predstave o vzrokih za pojav religije v svetovnem

razvoju. Ena stvar, ki je skupna vsem svetovnim

veram, je njihov odnos do stvari, ki se ne morejo zaznavati

s čutili. Ljudje potrebujejo religijske ideje, ker

jim le-te zadovoljujejo notranjo potrebo, kajti ideje, ki

izhajajo iz česarkoli, kar smo sposobni zaznati s čutili,

ne bodo nikoli dale našim občutjem in volji impulz, ki

bo postal gonilna sila po naši smrti. Ideje, ki smo si jih

pridobili s pomočjo čutnih zaznav in intelekta, ki je vezan

na možgane, nam niso v nobeno rabo pri razvoju

sil, ki delujejo v tistemu delu naših občutij in volje, ki

ne pride v obstoj v času zemeljskega življenja. Spodbuda

in gonilna sila, ki jo bomo potrebovali po smrti,

lahko pride samo od idej, ki se ne nanašajo na zunanjo

stvarnost, temveč nas usmerjajo k višjim stvarem in h

gledanju v duhovni svet. Religijsko mišljenje je razmišljanje

o stvareh, ki ne morejo biti dejavne v nas sedaj,

ampak bodo dejavne po smrti. Ko sprejmemo vase religijske

ideje, le-te niso zgolj ideje, ki slonijo na znanju,

temveč so nekaj, kar bo delovalo po smrti. To pomeni,

da se lahko sedaj, ko živimo v fizičnem telesu, ljudje, ki

zavračajo kakršnekoli tovrstne misli, temu smejejo in

jih kot materialisti zavračajo. Vendar pa je v primeru,

ko se ne dovoli vstopa nadčutnim idejam, njihova moč

razvoja tistega elementa v njihovem čutenju in volji,

ki vodi v prihodnost, ohromljena. V preteklih časih

so bile takšne ideje dane ljudem kot religijski nauki in

prepričanja z namenom, da ne bi izgubili vso gonilno

silo, ki jo potrebujejo po smrti, in bi tako lahko imeli

nekaj v notranjem duševnem jedru, kar bi jih bilo sposobno

obdržati pri življenju potem, ko odložijo svoja

fizična telesa. Sedaj pa je prišel čas, ko morajo ljudje

pridobivati ideje o nadčutnih svetovih s pomočjo razumevanja

duhovne znanosti.’ 15

Za mnoge so razlage v starih religijskih tekstih nejasne

in celo povsem nerazumljive. To ne preseneča, če

vemo, da je bila v preteklosti človekova zavest drugačna

od današnje. To oviro se lahko preseže s pomočjo

Steinerjevih razlag, ki so na voljo v njegovih predavanjih

o vsebini religijskih dokumentov 16 . Z njegovo

pomočjo lahko na primer ‘odkrijemo, da vsaka stran

Biblije vsebuje duhovno znanost; zato se lahko s študijem

Biblije naučimo resnic, ki jih prinaša duhovna

znanost. Potem ne potrebujemo nobene druge knjige.

Kdorkoli pravi, da Biblija nasprotuje duhovni znanosti,

ne razume Biblije, četudi je morda to teolog, ki se

smatra za zelo razvitega. Kdorkoli se loti študija Biblije

na pravilen način, mora v njej ponovno odkriti duhovno

življenje.’ 17 Lahko bi rekli, da je izredno zanimivo

dejstvo, da prevladuje velik odpor do duhovne znanosti

prav med tistimi, ki bi morali biti zaradi svojega

poklica najbolj odprti do duhovnosti – to so predstavniki

tradicionalnih oblik religijskega življenja, vključno

s predstavniki krščanstva. In to navkljub dejstvu,

da ‘s tem ko uporabljamo antropozofijo za poglobljeno

razumevanje krščanstva, sledimo univerzalni zgodovinski

nujnosti za priprave na tretje krščansko obdobje,

ki usmerja svoje življenje proti šestemu kulturnemu

obdobju, ko bo prevladoval Manas oziroma Duh-Sam

18

. To obdobje bi lahko označili kot tretje poglavje tega

razvoja. Prvo poglavje je obdobje prerokovanja krščanstva

vse do časa, ko se je pojavil Jezus Kristus in še

malo potem. Drugo poglavje je potopitev človekovega

duha v materijo do takšne mere, kolikor je bilo najbolj

možno. Obenem s tem se je materializiralo samo

krščanstvo. Tretje poglavje bo duhovno razumevanje

krščanstva s pomočjo duševnega poglabljanja, ki ga

omogoča antropozofija. Vzrok, da tak dokument, kot

je Evangelij po Janezu, vse do današnjega časa še ni

bil razumljen, je v tem našem materialističnem razvoju.

Takšna materialistična kultura, kot se je postopoma

razvila, ni bila sposobna zares razumeti tega evangelija.

Duhovna kultura, ki se mora začeti z antropozofskim

gibanjem, bo razumela ta dokument v njegovi

pravi duhovni obliki in bo tako omogočila priprave za

prehod v šesto kulturno obdobje.’ 19

Tako lahko povzamemo, da je bila glavna vloga vseh

religij ohranjanje prvobitne povezave z duhovnim svetom.

Na to nakazuje tudi sama beseda, kajti latinski

glagol re-ligo pomeni povezati nazaj. Vendar pa se je

to povezovanje dogajalo v glavnem preko čustvenega

življenja – v pobožnosti in podobnih čustvih – in preko

življenja volje s pomočjo verskih obredov. Sedaj pa

se lahko s pomočjo antropozofske duhovne znanosti

ponovno povežemo z duhovnim svetom preko našega

mišljenja – to je razumevanja duhovnih svetov. V ta

namen pa ‘morajo ljudje postati vedno bolj neodvisni

od vseh zunanjih avtoritet in se postopoma približevati

resnici, ki je enaka za vse ljudi. Bratska ljubezen med

ljudmi se bo razvila sama od sebe, če bodo ljudje dojeli

resnico besed, ki so v največji meri krščanske, svobodne

in veličastne: Spoznali boste resnico in resnica vas

bo osvobodila!’ 20

To so Kristusove besede, ki naznanjajo nalogo modernega

človeštva, ki se mora – če se želi izogniti resnim

nevarnostim enostranskega materialističnega razvoja

17


ŠIRIMO

– ponovno povezati z duhovnimi svetovi. Vendar ne

tako, da bi se vračali nazaj k starim religijskim metodam,

temveč z razvijanjem in poglabljanjem razumevanja

duhovnih svetov, ki jih omogoča antropozofija.

Opombe:

1, 2, 6 Steiner, citat iz članka Anthroposophy and Religion (glej opombo 7)

3 Antropozofski razvoj zemlje se deli v sedem velikih obdobij, razdeljena v

sedem podobdobij, razdeljena v sedem er (epoh) itd. Sedaj živimo v

5. eri v 4. podobdobju 4. velikega obdobja. Pred tem je bila atlantska

era, ki se imenuje po celini Atlantidi, ki je obstajala v sedanjem

atlantskem oceanu.

4 Pitagora, Zaratustra, kaldejski modreci in brahmani so bili duhovni

vodje misterijskih centrov v različnih krajih in obdobjih človeškega

razvoja.

5 Steiner, The Festivals and their Meaning, Berlin, 13.04.1908

7 Alfred Heidenreidh, Anthroposophy and Religion, Golden Blade 1961

8 Steiner, Faith and Knowledge, Prague, 17.04.1914

9 Steiner, The Human Soul and the Universe, Berlin, 20.02.1917

10 Steiner, The Festivals and their Meaning, Dornach, 2.04.1920

11 Steiner, v istem delu, Dusseldorf, 5.05.1912

12 Bhagavad-gita je osnovni dokument hindujske religije, ki je prevladujoča

vera v Indiji.

13 Steiner, The Gospel of St Luke, Basle, 26.09.1909

14 Steiner, The Inner Nature of Man & Life Between Death & New Birth,

Vienna, 10.04.1914

15 Steiner, v istem delu, Vienna, 11.04.1914

16 Steiner je imel veliko predavanj o religijskih dokumentih, ki so na voljo

v knjigah: Genesis – The Secrets of Creation, According to Matthew,

According to Luke, The Gospel of St. Mark, Background to the

Gospel of St. Mark, The Gospel of St. John, The Gospel of St. John

and Its Relation to Other Gospels, The Apocalypse of St. John, The

Book of Revelation and the Work of the Priest, The Bhagavad Gita

and the West.

17 Steiner, Original Impulses for the Science of the Spirit, Berlin, 27.04.1907

18 Manas oziroma Duh Sam se imenuje tisti del človekovega bitja, ki pride

v obstoj s preobrazbo astralnega telesa s pomočjo človekovega Jaza.

Sedaj živimo v 5. kulturnem obdobju, ko se razvija duša zavesti, ki

je najbolj razvit del astralnega telesa. Naslednje kulturno obdobje, ki

bo trajalo od leta 3573 do 5733, bo v znaku razvoja Duha Samega.

19 Steiner, The Gospel of St. John, Hamburg, 30.05.1908

20 Steiner, Original Impulses for the Science of the Spirit, Berlin, 25.03.1907

(citat: Janez, 8, 32)

18

The Relationship of Anthroposophy to

the Religious Conceptions of the World

Religions are facts in the historic life of human race. Spiritual

science can study the spiritual phenomena which

in the course of evolution have appeared as religion. But

spiritual science can never wish to create a new religion.

It may in the highest sense be taken as a support, as a

foundation for the religious life. For spiritual consciousness

is acquired through religious feeling and spiritual

knowledge by spiritual science. We live now in a time

when we on earth will gradually lose the ability to take

in what speaks only to our emotions, our faith. We can

still preserve this faith for a time, but we cannot keep it

for the future. The principle ‘I believe’ has to be replaced

with ‘I believe what I know’. Today people are driven to

seek spiritual knowledge and anthroposophy satisfies this

longing and enables them to rediscover the treasures of

spiritual worlds.

Od teme proti svetlobi

Bolezen kot most do zdravja

Robert Kellum

Verjamem, da prihajamo iz duhovnega sveta in da

je naše potovanje namenjeno temu, da izžgemo telo

ter skozi vaje življenja spet najdemo svoje pravo

duhovno telo. Življenje je nekakšen fizični 'blažilec'

časa in prostora, ki nam - v najboljšem primeru -

nudi nekaj tolažbe, ko poskušamo premagati bolezen

in smrt.

Vendar naš trud, da se za vsako ceno oklepamo življenja,

brez duhovnega mosta, postane zgolj ohranjanje

fizičnega življenja. Medtem ko smo v duhovni sferi neprestano

vpleteni v ritmične procese, v katerih igrata

pomembno vlogo rast in širjenje, pa v fizičnem svetu

stalno, nebrzdano širjenje ni mogoče. Da bi se življenje

lahko nadaljevalo, mora vedno nekaj umreti. Zelenjava

od današnjega kosila, ki se razkraja v mojem želodcu,

se bo, ko njena etrska ali življenjska telesa prehajajo

skozi moje črevesje, kmalu spet prebudila k življenju

ter mi tako omogočila, da še naprej tipkam in mislim.

Smrt, dokončno žrtvovanje, je križ, skriti pomen, ki tiči

za vsem. Največje darilo, ki ga je Kristus dal, je bilo dejanje

žrtvovanja. Nesebična ljubezen je posoda, iz katere

se lahko hranimo in v kateri življenje zmaga skozi

smrt.

Bolj ko se trudimo zatreti dejstvo smrti, bolj mogočna

postaja. Moramo se naučiti živeti z njo na nov način,

ki gre onstran samouničenja, moramo odkrivati njeno

preobrazbeno silo, silo darovanja življenja. Norman

Cousins je nekoč rekel: 'Tragedija življenja ni smrt,

temveč tisto, kar umre v nas, dokler živimo.' V mnogih

svojih predavanjih o povezovanju z mrtvimi nas Rudolf

Steiner spodbuja, naj ne pozabimo, da so mrtvi z

nami in da moramo z naše zavesti dvigniti kopreno ter

ozavestiti njihovo prisotnost. Karmična lekcija, ki se

jo mi vsi pridemo sem naučit, je, kako 'umremo zase',

medtem ko se uresničujemo. To je ponovno vstajenje,

ki ga ima vsak od nas pri sebi doma. In to lekcijo se

moramo naučiti tukaj, na zemlji, dokler jo še imamo,

da se na njej lahko učimo. Noben planetarni beg na

Mars nas ne bo rešil pred tem izzivom. Ni potrebno,

da v bolečini znova in znova aktiviramo mračne nočne

more o kanibalih ali množičnih morilcih v univerzitetnih

kampusih ali o serijskih morilcih ali samomorilcih

z bombami. Morda Dylan Thomas ni imel prav. Morda

je prehod v dobro noč resnično lahko prijaznejši,

kot da nas v sprejemanje vodijo naši strahovi. Morda


OBZORJA

je naš strah pred tem tisti, ki nam preprečuje živeti v

sedanjosti, s smrtjo vedno ob sebi.

Če je tako, se srečamo z novim vprašanjem. Kako naj

živimo s smrtjo? Ali je potrebno, da je to stalen temačen

občutek groze ali pa nas lahko njeno sprejemanje

vodi k temu, da še bolj cenimo krhkost človekovega

obstoja, k večji toplini in zavedanju medsebojnih odnosov

in morda celo pot k premagovanju karmičnega

kroga v novi svobodi, katere teža skupne odgovornosti

nas lahko osvobodi v nezaslišane razsežnosti? Navsezadnje

je zavedanje, da bomo umrli, tisto, ki 'omejuje'

vsa naša dejanja, nas spodbuja, da napišemo knjigo, da

splezamo na goro in da odpustimo ali se opravičimo.

Morda se moramo potem vsi naučiti biti novo bitko,

ki se odvija na novem polju, na katerem smo mi sami

tisti, proti kateremu se bojujemo v zavesti. Kaj če je odlog

smrti, ki ga vsi iščemo, pravzaprav mogoče najti v

sami smrti? Ne v smislu besed 'zdaj lahko počiva' ali

'zdaj bo šel nekam, kjer je mnogo bolje', ampak v smrti,

ki jo sprejemamo vsak trenutek kot del življenjske dinamike

tukaj, zdaj.

Pot posvečenega je, da doseže stalnost zavesti v spanju,

da umre, preden resnično umre, tako da dobi modrost

in razumevanje iz duhovnega sveta. Pisatelj in filozof

Terence McKenna nas je nekoč spomnil, da samo zato,

ker je nekdo umrl, še ne pomeni, da je imel nujno prav.

Toda če so mrtvi tukaj z nami kot svetovalci in tudi oni

potrebujejo nas, je morda misel, da ob nas živijo umrli,

dosti bolj vesela in živa kot pa prisotnost zombijev

brez življenja, kakršne lahko gledamo v filmu Georga

Romera. Pri svojem delu slišim od bolnikov toliko veselih

zgodb o njihovih ostarelih svojcih, ki začnejo zaznavati

in govoriti s svojimi ljubljenimi, ki so že umrli.

Morda je to nekaj več kot demenca. Morda bi si morali

postaviti vprašanje, ne kdaj se je življenje začelo, kajti

lahko da je to v neki obliki vedno bilo z nami, temveč

kdaj se je pojavila smrt.

Trenutek padca iz rajskega etrskega območja v fizično

telo v obdobju Lemurije je prinesel spust v na čutih

temelječa razvedrila čisto materialnega sveta, odrezanega

od duha. Naša prevelika navezanost na zemljo

in posledično naše zastiranje lastnega pogleda v višjo

duhovno povezavo sta - tako kot zdravila - prinesla

bolečino, bolezen in smrt. Kolikor se poskušamo tem

zdravilom izogniti ali jih odriniti, in sicer v poskusu,

da bi jih imeli pod nadzorom, jih uničili, toliko bolj

poglabljamo svoj karmični seznam tistih stvari, ki jih

bomo morali narediti, da bi se končno naučili lekcije,

ki nam jih poskušajo dati. Meso je šibko in zdravljenje

neznanega je za nas pravzaprav bolj strašljivo kot

bolezen in bolečina. Vsaka bolečina v čutnem svetu,

bolečina v potu lastnega obraza, v rojevanju otrok, v

mukah rakavega obolenja je bolečina, ki nas kliče nazaj

k duhu, k zdravljenju tistega, kar smo dobili v uporabo.

Ko najdemo smisel v naših življenjskih zgodbah ali

ko se znova povežemo s tistimi deli sebe, od katerih

smo bili odrezani, in omogočimo, da so spet celota, se

začneta naša bolečina in tudi bolezen umikati.

Doktorica Ursula Flatters pri svojem delu z rakavimi

bolniki na Vidar kliniki na Švedskem redno pomaga

svojim bolnikom iskati v njihovih zgodbah podrobnosti,

ki delujejo zdravilno. Ti ljudje imajo pogosto močne

bolečine, ko sta, v odsotnosti morfija, nemir ali stokanje

edina tolažba. Dr. Flatters je odkrila, da pri bolnikih,

potem ko razkrijejo tiste dele svojega življenja, ki

so jih zanikali ali zatrli, tiste dele njih samih, ki jih niso

živeli, pa bi morali, ko jih zmorejo spet ponotranjiti in

najdejo rešitev, bolečina v veliki meri pojenja. Ni neobičajno,

če pojenja do točke, ko je ni več in ko morfij ni

več potreben. Poročila dr. Flattersove so me navdihnila

in opogumila, da tako delam tudi s svojimi rakavimi

bolniki in tudi sama sem navdušena nad uspehom.

Seveda pa ne gre vedno za to, da samo preprosto odkrijemo

zatrti smisel življenja, nakar bolečina pojenja

19


ŠIRIMO

in se rakavo obolenje umakne. Jasno je, da potrebuje

bolnik z rakom na jetrih, potem ko je bil desetletja izpostavljen

strupom v svojem delovnem okolju, morda

slabi prehrani, veliko zdravljenja, tako konvencionalnega

kot nekonvencionalnega, da bi sploh imel upanje

na ozdravitev. In prav tako se zgodi, da pride prepozno.

Navsezadnje imamo zelo malo nadzora nad usodo

naših bolnikov. Pa vendar, kakršen koli način zdravljenja

uporabimo, noben mehanistični ukrep ali množica

ukrepov proti raku samih po sebi ne zadošča. Medtem

ko se bolečina lahko pojavi v mnogih oblikah, pa je osnova

vseh naših različnih manifestacij bolečine način,

kako se ponovno povezujemo s tistim, kar je bilo od nas

odtrgano. Pojavi se ko tok energije (duh), ki hoče teči

skozi nas, naleti na ovire in sile volje ne morejo zažareti

navzven, ampak so zaprte v telo. Če imamo rastoči

tumor, ki pritiska na živec ali zamaši organ, ta prepreči

tok energije in povzroči bolečino. Če se toksične snovi,

odpadne snovi presnovnega sistema ali odmirajoče tkivo

tumorja nalagajo hitreje, kot jih lahko telo odstranjuje,

vse to ovira tok energije in povzroča bolečino.

Toda osnovni razlog za obstoj bolečine, rakavo obolenje

sámo, je skrito življenje, ki ga ne živimo, je travmatski

dogodek, ki ga nismo prebrodili, šok in stiska, ki

smo ju odrinili. To je še eno bitje v nas, ki nas ubija in

nam povzroča bolečino, ker ne najdemo načina, kako bi

mu pustili umreti in ga ponovno prebudili, da bi nam

služil v bolj polnem življenju. Prehrana, razstrupljevanje

in skrb za imunski sistem, vse to je zelo pomembno,

toda nič od tega ni pomembno, če se ne obrnemo na

to skrito bitje v nas in ga začnemo zdraviti. Rak je klic

k prebujenju ... to notranje zatrto bitje nam sporoča,

da se nekaj mora spremeniti, da moramo najti način,

da ga vrnemo v naše življenje. Če rakasto tvorbo operiramo,

jo obsevamo, jo uničujemo s kemikalijami, ki

skoraj ubijejo tudi nas, jo lahko zmanjšamo do te mere,

da ga bomo lahko spet zagrebli, toda proces se ne bo

ustavil in tudi ne klic po zdravljenju, katerega predstavlja.

To je proces, ki se bo, če se ne zmenimo zanj,

spet ponovil in nas spet izzval, nas pripeljal do praga

smrti, kjer bomo morali najti način, kako ga preobraziti

in preroditi sebe, sicer se ga ne bomo nikoli osvobodili.

Kako povezati to dilemo, ki je doživela metamorfozo

v rakavo obolenje in bo to spet ponovila, je življenjsko

vprašanje za vse nas. Vprašanje tiči tudi na socialnem

področju. Prav tako kot se pri soncu stalna moč dajanja

in žarenja navzven v negativnem območju preobrazi v

toploto in svetlobo, je smisel prinašanja smrti v našo

zavest ta, da se jo naučimo preobraziti v življenje.

Dr. Robert Kellum je naravni zdravilec z licenco in izvaja

antropozofsko ter kitajsko medicino v Portlandu, Oregon.

Članek je bil objavljen v reviji Lilipoh.

20

prevedla Marina Nuvak

Pomembno je

Tammi Stein

Finančna skupina spreminja način ravnanja z

denarjem v svetu, tako da pospešuje smiselne odnose

med investitorji in podjetniki.

Avtorica Tammi Stein se pogovarja z Donom Shafferjem

iz RSF za socialne naložbe

Don Sheffer je predsednik in direktor RSF za socialne

naložbe, pionirske neprofitne finančne organizacije,

namenjene preobražanju načina ravnanja z denarjem v

svetu. RSF ponuja naložbe, posojila in nudi usluge posameznikom

ter podjetjem, ki so se zavezali izboljšati

družbo in okolje. Don pripoveduje o navdihujočih in

revolucionarnih spremembah, ki se dogajajo pri RSF,

ki dokazujejo, kako se denarne transakcije preobražajo,

kadar so neposredne, transparentne, osebne in temeljijo

na dolgoročnem sodelovanju. Preden se je pridružil

organizaciji RSF, je bil izvršni direktor poslovne

zveze za lokalno živo gospodarstvo (BALLE) in jo je

razvil v zvezo preko 15 000 neodvisnih podjetij širom

po ZDA in Kanadi.

Skozi vso vašo kariero ste se močno zavzemali za etično poslovanje.

Kateri aspekti v vaših mladih let so povzročili to

močno zavezo?

Prihajam iz stare kmečke družine kvekerjev (protestantske

ločine), ljudi z malimi podjetji s področja Filadelfije

in te kvekerske vrednote so globoko v meni.

Obstajajo stvari, kot so preprostost, toleranca, nenasilje

in zadovoljstvo ob kvaliteti tišine, ki je prisotna na sestankih

kvekerjev. In seveda je etično poslovanje njihova

dolgoročna in globoka vrednota.

V poznih najstniških letih sem imel srečo, da sem

spoznal nekatere pisatelje in mislece, ki so za vedno

ostali z menoj. Wendell Berry, vidni pesnik, esejist in

pisatelj s temami o kmetovanju v ZDA, ter Thich Nhat

Hanh, vietnamski budistični menih in tudi pesnik ter

mirovnik, sta močno vplivala name.

V bližnji preteklosti, pred okoli 15 leti, sem prvič slišal

za zgodbo o Judy Wicks, nakar sem jo pet do osem let

kasneje tudi spoznal in odkar sem delal na projektih

BALLE ter podobnih, sva si precej blizu. Način, kako

je svojo restavracijo uporabila za socialne in okoljske

spremembe, je zelo močan, posebno pri ustvarjanju

boljšega občutka pripadnosti skupnosti v njeni

skupnosti. Ne le socialne, ampak tudi gospodarske


OBZORJA

d RSF Social Finance (rsfsocialfinance.org)

Don Shaffer

skupnosti. To je bila zelo močna povezava, ki mi je prinesla

večino materiala za moje delo.

Gotovo pridejo trenutki, ko se ustvarjanje spremembe zdi kot

borba z mlini na veter. Kaj vam daje moč, da ostanete pozitivni

in nadaljujete z delom v smeri spremembe?

Eno, kar sem naredil v svojem življenju, je, da sem se

povezal z divjino, posebno s področjem starodavnih

gozdov. Meditativna izkušnja, ki jo dobim v bližini

zelo starega gozda, mi pomaga obdržati pogled naprej

in mi daje neposredno izkušnjo medsebojne odvisnosti

vsega živega. To sem negoval in je z leti postalo del

moje meditativne izkušnje. Pomaga mi, ko se vrnem

v intenzivno življenje v socialno-gospodarskem svetu,

kjer delam z ljudmi, delovnimi skupinami in organizacijami;

pomaga mi spoznati, da smo na duhovnem

nivoju vsi povezani med seboj. Daje mi pespektivo in

zmožnost preživetja.

Druga, bi rekel, je glasba. Daje mi ogromno energije,

posebno živa glasba, zato jo iščem kot drugo vrsto meditativnega

prostora, prostora razmišljanja. Po dobrem

glasbenem dogodku vedno čutim, da imam več energije,

da oživim.

Tudi moja družina mi je neizmeren vir veselja in navdiha.

Moja žena Jennifer in dva majhna otroka: Sabina,

ki je stara štiri leta, in Samuel, ki je star eno leto.

Poslanstvo in vrednote RSF delajo to organizacijo drugačno

od drugih finančnih ustanov. Katere so posebnosti, ki jo delajo

drugačno v praksi?

V osrčju je prepoznanje duhovne kvalitete denarja in

transakcij. V svetu, kjer lahko naš finančni sistem označimo

za kompleksen, nerazumljiv, anonimen in temeljen

na kratkotrajnih učinkih, poskušamo mi oblikovati

finančne transakcije, ki so neposredne, razumljive,

osebne in temeljene na dolgoročnih povezavah.

Ideja je, da verjamemo, da je denar oblika energije, ki

ljudi poslovno povezuje. Če lahko pri tem medsebojnem

služenju pomagamo različnim udeležencem pri

denarni transakciji, da drug drugega bolj vidijo in v

idealnem primeru pridejo v neke vrste povezavo in razumevanje

medsebojnih potreb in namenov, lahko ta

izkušnja vse vpletene preobrazi.

Pred nekaj leti smo se na primer odločili, da bomo pri

odločanju o višini obresti za posojilojemalce, namesto

da upoštevamo podatke z Wall Streeta, pripeljali skupaj

predstavnike posojilojemalcev, predstavnike naših

investitorjev in predstavnike zaposlenih pri RSF, da se

odkrito pogovorijo o vsaki od njihovih potreb in namenov.

Na koncu ta skupina odloči, kakšno višino obresti

bodo investitorji dobili in kakšno obrestno mero naj bi

posojilojemalci plačali.

To je tako, kot bi imeli račun pri Bank of America in

bi vas nekega večera poklicali in rekli: 'Radi bi, da se

oglasite v naši poslovalnici in se srečate z našimi posojilojemalci,

katerim posojamo vaš denar. Radi bi, da

nam pomagate določiti, po kakšni obrestni meri naj bi

kredit odplačali in kakšne obresti bi vi dobili na vaš

račun.' Iz tega lahko vidite, kako radikalen je ta postopek.

To je dober primer naših vrednot.

Kaj je vplivalo na to, da ste prešli na lastno oceno cene

kapitala?

To je bilo čudovito doživejtje. Posojilojemalci, neprofitna

podjetja, ki si od nas izposojajo denar, niso vajeni,

da bi imeli kakršno koli povezavo s tem, od kod njihov

denar prihaja, zato je zanje močno doživetje, če lahko

dejansko srečajo ljudi, katerih denar uporabljajo.

21


ŠIRIMO

Investitorji so prav tako navdihnjeni nad zgodbami

posojilojemalcev. Vsi posojilojemalci pri RSF so organizacije,

ki v prvi vrsti obstajajo za socialne in okoljske

namene in njihove zgodbe so neverjetno navdihujoče.

Eno je brati zakon v okrožnici ali videti nekaj na naši

medmrežni strani, čisto nekaj drugega je, če dejansko

srečaš podjetnike in imaš priložnost, da se od njih učiš.

Kar se na koncu zgodi in se je zgodilo na vsakem od

enajstih srečanj ocenjevanja, ki smo jih do sedaj imeli,

je, da je eden od investitorjev vedno rekel: 'Veste kaj,

mislim, da bom verjetno vzel četrtino točke nižjo stopnjo

obresti investiranja, če bom vedel, da bom tako

podprl več takšnih posojilojemalcev in podjetij, kot je

vaše.' In skoraj vedno je eden od posojilojemalcev rekel:'Pripravljeni

bi bili plačati nekaj malega več za naše

posojilo, če bi več investitorjev, kot ste vi, prispevalo v

našo skupnost.'

Že od enega samega srečanja dobijo ljudje občutek povezanosti

in mnogokrat se združijo ter skupaj ustvarjajo

stvari, za katere mi sploh ne vemo.

Omenili ste duhovno dimenzijo denarja. Nam lahko poveste

nekaj več o tem, kaj to pomeni?

Denar je oblika energije, ki povezuje ljudi v medsebojnem

poslovanju. Kolikor lahko spoznamo, kako nekdo

uporablja denar, toliko lahko to resnično postane duhovno

izkustvo. Pravkar se namreč dogaja, da ljudje

dosti več mislijo na to, kakšne vrste izdelke v trgovini

kupujejo, kje hranijo svoj denar in kako ga investirajo.

Delno zaradi finančne krize, v kateri smo v zadnjem

času, dvomijo v napovedi finančnega sistema in se torej

sprašujejo, kako bi svoje vrednote lahko uskladili s

svojim odnosom do denarja. To lahko pomeni naslednje:

da več ekoloških izdelkov kupijo v bližnji trgovini,

saj lahko tukaj več izvejo o izvoru hrane; da svoj denar

dvignejo iz velike banke in ga naložijo v manjšo banko

v svoji skupnosti ali v kreditno zvezo; da nekaj svojega

denarja vzamejo iz skupnih fondov, kjer res ne vedo

dosti o podjetjih, v katera denar vlagajo. Denar lahko

dajo v sklade lokalnih posojilnic ali ustanov, kot je RSF.

Lansko leto smo imeli pri RSF rekordno število investitorjev

in rekordno število novih naložb v sklade, in

sicer v enem letu veliko več, kot prej v 28-ih letih. Mislim,

da tudi drugi ljudje prepoznavajo povezovalno in

duhovno razsežnost denarja. Če lahko resnično razumejo

namene drugih, ki z njimi sodelujejo pri finančni

transakciji, potem dobijo ta skupni občutek medsebojne

odvisnosti, ki je resnično v središču vseh duhovnih

tradicij.

Zdi se, da gre RSF kljub trenutnim gospodarskim razmeram

zelo dobro.

Lansko leto se nam je v našem skladu za socialne naložbe

pridružilo 241 novih investitorjev in v enem letu

smo zbrali 19,5 milijonov dolarjev. Prejšnji rekord je

bil 145 novh investitorjev v enem samem letu, to je bilo

leta 2010. Pred tem je bil rekord 15,6 milijonov dolarjev

novih investicij, ki smo jih zbrali leta 2006, kar pa smo

zdaj že krepko presegli. Kar se našega portfolija tiče, so

organizacije, v katere vlagamo, mešanica waldorfskih

šol in drugih organizacij, povezanih z antropozofijo,

kakor tudi veliko število socialnih ustanov in družb.

Zelo dobro jim gre.

Imamo okoli 80 posojilodajalcev, ki so del jedra našega

sklada za socialno vlaganje in seveda imamo vedno

peščico tistih, ki imajo nekaj težav. To je samo zaradi

narave delovanja sveta v zadnjih nekaj letih, toda izredno

dobro in trdo smo delali z nekaterimi od njih, da

smo jim pomagali prebroditi težave.

Velika razlika med nami in komercialnimi bankami je,

da imajo komercialne banke tako imenovano strokovno

ekipo. Ko se začnejo pri nekem podjetju težave, se

potrudijo iz njega potegniti vrednost svojega vložka

in ga uporabiti drugje. Mi pa imamo tako imenovano

ekipo za pomoč v težavah. Potem ko se enkrat zavežemo,

jih v skladu z našimi vrednotami o dolgoročnih

povezavah podpremo. Če pridejo v težave, se zelo potrudimo,

da jim jih pomagamo prebroditi. Ne uspe nam

vedno, toda v veliki večini primerov nam uspe doseči

premik naprej.

Očitno imate zelo drugačen, bolj zavzet odnos kot drugi posojilodajalci.

Kako lahko organizacijam pomagate, da uspejo?

Ali imate zaposlene, ki se s tem ukvarjajo?

Če podjetje nima močnega finančnega nadzornika ali

glavnega finančnika, jim lahko pri tem pomagamo.

Lahko jim pomagamo pri trženju ali distribuciji, saj

imamo v naši upravi strokovnjake in skupine svetovalcev

s področja proizvodnje ekološke hrane ali za vodenje

in administrativno dejavnost v šolah. V le-teh imamo

izredno veliko izkušenj glede povečanja vpisa ali

pa drugih oblik težav, s katerimi se vse šole srečujejo.

Nimamo prav temu namenjene ekipe, to je pravzaprav

del naše službe. Vsakdo, ki je v ekipi za posojila, ima

takšna znanja. Nekateri so bolj seznanjeni s podjetji z

ekološko hrano. Seveda se zanašamo na naše vodstvo.

Imamo zelo izkušeno vodstvo, vsi se zelo poglabljajo

v dela Rudolfa Steinerja, filozofijo in vrednote. Imamo

tudi svetovalne svete za različne posojilne sklade, ki jih

22


OBZORJA

prav tako črpamo. Včasih imamo stranke, investitorje

ali donatorje RSF, ki so strokovnjaki za določena področja,

in njihovo znanje izkoristimo. V resnici skušamo

k nekemu posojilu pritegniti celotno skupnost.

Kateri dejavniki - poleg vašega aktivnega delovanja za uspeh

vaših posojilojemalcev - menite, da prispevajo k zelo nizki

stopnji neplačevanja posojil RSF?

Stopnja neplačevanja je bila skozi vso našo zgodovino

2%. Od 1984. leta smo posodili več kot 230 milijonov

dolarjev, torej je to izjemno nizka stopnja izgube. Seveda

našim investitorjem vrnemo njihova sredstva v

celoti, saj imamo vedno pri roki rezervo za primer, ko

pride do situacije, da je dolžnik v posebno težkem položaju.

Verjamem, da je ključnega pomena, kako gledamo

na vse, ki so v ta kredit vpleteni.

Primer iz lanskega poletja je bilo posojilo, ki smo ga

dali waldorfski šoli v Pittsburghu. Na dan, ko smo dali

kredit, je 44 posameznikov (staršev, učiteljev, alumnov

in članov sveta) v podporo tega posojila pri nas, v RSF,

odprlo svoje račune. Takšne stvari se dogajajo redno.

Opažamo, da tisti, ki se jih ta transakcija tiče, stopijo

naprej in podprejo posojilo.

Kaj bi povedali skeptiku, ki verjame, da njegove majhne

naložbe ne bi dosegle ničesar in da ni pomembno, kam

da svoj denar?

Rekel bi, da je najmanjša investicija pri našem skladu

za socialne naložbe 1 000 dolarjev, torej lahko investira

vsakdo, ki ima takšno vsoto denarja. Verjamemo, da je

v razvoju zavesti še vedno prezgodaj, da bi razumeli,

kaj pomeni naložiti svoj denar v socialno in okoljsko

naravnane organizacije. Način določanja cene kapitala,

ki sem ga opisal, je še vedno preuranjen. Iz spečega

in nezavednega stanja glede načina ravnanja z denarjem

se zdaj šele prebujamo. Rekel bi, da smo, posebno

v obdobju od druge svetovne vojne dalje, ko sta gospodarstvo

in denarni sistem tako zelo rasla, v mnogih

pogledih 'zaspali'. Ljudje se šele sedaj prebujajo.

Ni pomembno, kako majhna je investicija. Če človek

sodeluje pri novi obliki in novem načinu gledanja na

denar, potem vsota sploh ni pomembna. Lahko je to tisoč

dolarjev, lahko pa več milijonov, ljudje so v našem

skladu skupaj, eden ob drugem. Velika razlika je, če

sploh kaj prispevaš k temu, kjer smo sedaj. Z energetskega

vidika vsak kamenček, ki pade v ribnik, povzroči

valovanje.

Nam lahko poveste, kako se lahko mi kot posamezniki ali kot

skupnosti izobrazimo in podpremo rast bolj etičnih naložbenih

praks?

Eno, kar lahko naredite, je, da naslednjič, ko boste šli v

trgovino, razmislite, kaj bi pomenilo, če bi kupili ekološko

alternativo tistega, kar imate v mislih. Poskusite

sebe poriniti na naslednji nivo, da kupite ekološko hrano

ali zelene izdelke.

Pri vašem denarnem poslovanju je zelo pomembno, da

dobijo več podpore lokalne banke in kreditne zveze,

kajti to so posojila iz vaše skupnosti, ki so možna zato,

ker imate vi tam svoj račun. Z nekoliko manj udobja

lahko na lokalnem nivoju naredite veliko koristnega.

Pri vlaganju denarja bi prosil ljudi, da razmislijo, kam

je pravzaprav naložen njihov denar. Če ste ga naložili

v skupen sklad, si vzemite čas in poglejte, katera podjetja

so v tem skladu. Vzemite si nekaj trenutkov, da

razmislite, kako bi bilo, če bi bili solastnik ali denarni

podpornik organizacije, ki resnično stoji za vašimi

vrednotami, kajti sedaj imajo ljudje več možnosti za

vlaganje v te stvari.

RSF je pionirska neprofitna organizacija za finančne storitve,

namenjena spreminjanju načina ravnanja z denarjem

v svetu. V partnerstvu s skupnostjo vlagateljev in donatorjev

priskrbi kapital neprofitnim in profitnim socialnim

podjetjem, ki se ukvarjajo s ključnimi problemi na področju

prehrane in kmetijstva, izobraževanja in umetnosti ter ekološkega

nadzora. www.rsfsocialfinance.org

Članek je bil objavljen v reviji Lilipoh.

prevedla Marina Nuvak

23


24

d Dachau, Peter Kranjec

More magazines by this user
Similar magazines