You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
29<br />
Polslana laguna<br />
Foto: Bojana Lipej<br />
Naravna dediščina<br />
Foto: Igor Brajnik<br />
Foto: Tomaž Mihelič<br />
Polojnik – gnezdilka in selivka v naravnem rezervatu<br />
Osrednja opazovalnica v zatoku<br />
zatoku razvijajo kot priložnost za dodaten vir za opravljanje primarne<br />
dejavnosti: varovanja narave.<br />
Vodeni ogledi so na voljo šolskim skupinam in vnaprej napovedanim<br />
skupinam z več kot desetimi obiskovalci. Vodenje je različno dolgo,<br />
odvisno je od želja skupin, poteka lahko v slovenskem, italijanskem<br />
ali angleškem jeziku. Za individualne obiskovalce je vstop na območje<br />
rezervata prost.<br />
Naravni rezervat je tudi dom kamarških kobil, s katerimi je iti mogoče<br />
na ježo, poleg tega so nepogrešljive na izkustvenih delavnicah za<br />
otroke. Kamarške kobile sicer niso avtohtona pasma na tem območju;<br />
izvirajo iz pokrajine Camargue na jugu Francije. V rezervatu je tudi<br />
podolsko govedo, ukrajinska pasma, ki spominja na tradicionalnega<br />
boškarina (istrsko govedo). V Škocjanskem zatoku sicer zagovarjajo<br />
avtentičnost rastlinskih in živalskih vrst, naselitev kamarških kobil in<br />
podolskega goveda pa pojasnjujejo z namenom, da tujerodni pasmi<br />
pripomoreta k ohranjanju primarne vegetacije rezervata.<br />
V središču za obiskovalce je poleg bara in trgovine s spominki na voljo<br />
tudi konferenčna dvorana, ki jo oddajajo za različne dogodke.<br />
Obiskovalcev je čedalje več<br />
Čeprav prvotni namen Naravnega rezervata Škocjanski zatok ni bil razvoj<br />
turizma, temveč ohranjanje rastlinskih in živalskih vrst, se število obiskovalcev<br />
v njem iz leta v leto povečuje. Z odprtjem novega središča zanje<br />
leta 2015 se je obisk močno povečal: lani je rezervat obiskalo že več kot<br />
sedem tisoč obiskovalcev. Pred tem jih ni bilo več kot tri tisoč na leto.<br />
Avtentičnost, pomemben del doživetja<br />
Škocjanski zatok ponuja zaradi svoje lege in biotske raznovrstnosti idealne<br />
možnosti za razvoj okoljsko in ekološko usmerjenih oblik turizma.<br />
Nanje smo se osredinili tudi študenti magistrskega študija Dediščinskega<br />
turizma s Fakultete za turistične študije – Turistice pri raziskovanju<br />
razvoja turizma v zatoku, s poudarkom na avtentičnosti, ki je zadnja<br />
leta čedalje pomembnejši element turističnega doživetja.<br />
Čedalje več turistov na potovanjih išče »neponarejeno, pristno, nepokvarjeno,<br />
resnično« (splošne definicije avtentičnosti). Tako se pobliže<br />
seznanijo z okoljem, ki ga obiščejo, in se laže vključijo vanj. A pri obljubljanju<br />
avtentičnosti turistom je potrebna previdnost: kje je meja, do<br />
katere lahko tisti, ki razvijajo turizem, spreminjajo neko okolje, dediščino<br />
..., turistične zanimivosti, torej, da bodo te še avtentične?<br />
V raziskavi smo opravili intervjuje z različnimi predstavniki razvoja turizma<br />
v Škocjanskem zatoku oziroma njihovimi predstavniki iz javnega,<br />
zasebnega in civilnega sektorja. Vsi menijo, da je avtentičnost za (uspešen)<br />
razvoj turizma v zatoku izjemno pomembna – še zlasti zato, ker<br />
vidno pripomore k ohranjanju biotske raznovrstnosti rezervata in s tem<br />
njegove edinstvenosti. Vsi se tudi strinjajo, da je treba še naprej zagotavljati<br />
merila, ki bodo varovala naravno dediščino območja.<br />
Zgled za preostala varovana območja<br />
Prav to: poudarjanje pomembnosti ohranjanja narave in ozaveščanje<br />
javnosti o njej je lahko osrednja naloga turizma v Škocjanskem zatoku.<br />
S skrbno pripravljenim akcijskim načrtom za njegov nadaljnji razvoj<br />
(ob sodelovanju vseh, ki so vključeni vanj) bi lahko naravni rezervat<br />
na pragu Kopra postal zgled načrtovanja razvoja primerljivih<br />
varovanih območij v Sloveniji.<br />
Avtentičnost Škocjanskega zatoka lahko – ob pravilni interpretaciji –<br />
obiskovalca popelje v preteklost, mu odpre pogled v prihodnost in<br />
ga opominja na sedanjost: na pomembnost človekove vloge pri<br />
ohranjanju naravne in kulturne dediščine.<br />
<br />
Anja Pipan<br />
(*Ob zahvali kolegom študentom Dediščinskega turizma pri predmetu<br />
Valorizacija avtentičnosti v turizmu in izvajalcema dr. Gorazdu Sedmaku<br />
in dr. Simonu Kermi.)<br />
Zakon o ohranjanju narave opredeljuje naravni rezervat kot območje<br />
pomembnega življenjskega prostora za številne živalske in rastlinske<br />
vrste, ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki se vzdržuje z uravnoteženim<br />
delovanjem človeka. Pravilna umestitev izbranih oblik turizma lahko v<br />
zavarovano območje prinese veliko prednosti za njegov razvoj: boljše<br />
ozaveščanje javnosti o pomembnosti varovanja narave in ohranjanja<br />
naravne ter kulturne dediščine, boljšo kakovost življenja v lokalni skupnosti,<br />
izboljšanje ekonomskih možnosti in krepitev promocije kraja.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - December <strong>2017</strong>
Change language