Revija Svitanje - Jesen 2016

More documents

Recommendations

Info

Zdravje Prehrana kot način zdravljenja Elvira Devetak Prehrana kot način zdravljenja z duhovno zdravstvenega vidika, postane izredno pomembno, če jo razumemo na pravilen način. Zato je dr. Rudolf Steiner na predavanju povedal, da je nujno potrebno navesti nekaj stališč o prehrani in o načinu zdravljena. Bolj kot pri katerikoli drugi razlagi je nedvomno treba upoštevati, da so bile tukaj izbrane povsem aforistične podrobnosti z brezmejno širokega področja in da je bilo že takrat (22. 10. 1906) zelo težko govoriti v na splošno razumljivem jeziku. Zato je z duhovno znanstvenega stališča mogoče govoriti le približno, saj v današnjem razširjenem krogu poslušalstva niso prisotni le tisti, ki bi znali resnično začutiti pomen vsake besede. V okultnih šolah, katerih pripadniki so že dosegli višjo stopnjo, se je mogoče sporazumevati z natančno opredeljenim načinom izražanja, pri katerem se določena beseda nanaša na ustrezni čustveni impulz. Besede, s katerimi se samo nakaže duhovno-znanstveno, imajo v vsakdanjem pogovoru pogosto drugačen pomen. Zato si je treba prizadevati, da bi odgovorili na vprašanja, ki imajo istočasno tudi praktično vrednost. Vendar od tega ne bodo imeli veliko koristi tisti, ki ne verjamejo, da so učinki, katere vzroke najdemo v duhovnem svetu, mnogo močnejši od učinkov zunanjega, fizičnega sveta. Nekateri bodo teoretizirali, da se v tistem, kar naj bi bilo označeno kot duh, in ki močno deluje v svetu, nahajajo sile, podobne elektriki, magnetizmu itd. Njihov resnični pomen bomo ugotovili šele takrat, ko si bo posameznik za to pridobil globlji občutek in razumevanje. V današnji kulturi življenja je duhovna veda umeščena različno. Najprej jo bodo napačno razumeli tisti, ki želijo še naprej živeti konzervativno, živeti v starih tirnicah, kot tudi tisti, ki želijo reformirati najrazličnejša področja življenja. Z duhovno vedo se srečujejo različne skupine ljudi, ki se jim zdi pravzaprav samoumevno, da duhovna veda pride k njim, ne pa oni k njej. Glede na to, da je antropozofsko gibanje univerzalno, se do različnih gibanj opredeli tako, kot se načrtovalec gradbenega podjetja opredeli do del, ki naj bi jih na hiši opravili tesarji, zidarji in ostali delavci. Naravno je, da mora tisti, ki vodi celotno gradnjo, od delavcev zahtevati, da sprejmejo njegova navodila. Potemtakem si tudi duhovna veda ne more dovoliti, da bi se pridružila gibanjem, kot so društva homeopatov, antialkoholikov in ostalih, ko to od nje zahtevajo. Vsa specializirana področja bi se morala včlaniti v duhovno-znanstveno gibanje, ki bi si moralo od znotraj prizadevati za temeljito prenovo na vseh področjih življenja. Ne le da so znanstveniki prepričani, da je antropozofija njihova sovražnica, ki o znanosti ne želi ničesar vedeti, temveč tako mislijo tudi nekateri njeni prijatelji. Znanstveno izobraženi zdravnik, ki deluje skladno z zahtevami stroke, si kaj hitro ustvari predsodek, da se antropozofija ne poslužuje znanstvenih metod in da zato ne hodi z roko v roki z znanostjo. To pa ni res. 16
Od mnogih ljudi ne slišite drugega kot parolo za parolo. Na določen način povsem upravičeno obstajajo specialisti. Le-ti pri svoji stroki ne uporabljajo parol, to počnejo tisti, ki jim sledijo. Z več strani je slišati, da ljudi ni težko pretentati, ko teče beseda o strupu. Zelo razumno se sliši, ko nekdo reče: 'Strup ne sme priti v telo!' Obenem poudari, kako pomemben je naravni način zdravljenja. Kaj sploh pomeni naravno in kaj strupeno? Naravno je tudi delovanje strupa beladone 13 na človekov organizem, ker je ta tudi ta povsem naraven. Ni dvoma, da so vsa delovanja, podvržena naravnim zakonom, naravna. In kaj je strup? Voda je močan strup, če popijemo celo vedrce, ker bo njen učinek dokaj uničujoč, arzenik pa je zelo učinkovit, če ga uporabimo v ustrezni kombinaciji. Zato je nedvomno treba preučevati pristno razmerje med človeškim organizmom in naravo zunaj njega. Že Paracelsus je pokazal, da so določeni procesi v človeškem telesu povezani z istovrstnimi procesi v zunanji naravi, na primer kolera z arzenom. Kolero je celo poimenoval arsenicus, ker je vedel, da pri koleri in pri arzenu delujejo isti dejavniki in ker je obenem dognal, kako je te snovi mogoče uskladiti. Zato se moremo najprej poglobiti v proces, ki poteka v naravi. Je pa še nekaj, kar preprečuje sporazumevanje z znanostjo, in sicer materialistični način mišljenja. Spomnimo se delovanja določenih kovin na človekov organizem. Nekdo bi lahko trdil, da je duhovna veda čisti materializem, ker razlaga, da sile v mineralih in kovinah delujejo resnično materialno na človeški organizem. Obenem pa se duhovna znanost zaveda, da se materija nahaja v določenem razmerju z duhom. Kdor resnično zastopa duhovni pogled na svet, bo spoznal, da prav pri omenjenih snoveh ne gre za navadno materijo, ampak da v njej, tako kot v fizičnem telesu vsakega bitja, živita duh in duša. V tem smislu duhovna veda govori o duhu, ki je utelešen v zlatu, kremenu, arzenu ali strupu beladone (pšenica, fižol, zelje itd.). Za duhovno-znanstvenega raziskovalca je svet poln duhovnih bitij. Duhovna veda ne preučuje duhovnih bitij, ki nimajo nič skupnega z našim svetom. Zato so snovi za duhovno-znanstveni svetovni nazor poduhovljene. Duhovne analogije temeljijo na resničnih duhovno-znanstvenih raziskavah. Antropozofija ne govori proti znanstvenim disciplinam. Specializacija mora obstajati in človek ne bi smel ignorirati zunanjih dejavnikov. Vendar z ozkim specializiranim znanjem ni mogoče pridobiti celovitega vpogleda v svet. Tudi zdravniki bi morali nekaj vedeti o višjih svetovih. S tem bi bil njegov odnos do dela, ki ga opravlja, drugačen od tistega, ki ga ima zdravnik, ki ne ve ničesar o velikih povezavah. Tudi simptome bi obravnavali drugače. Če bi eno opazovanje ali eno doživetje dojemali kot celoto, bi ga obravnaval samo kot delček te celote. Tako kot se od vseh, ki delajo v kulturi, zahtevajo določeni pogoji, tako se bo v prihodnosti tudi od zdravnikov zahtevalo, da imajo duhovno-znanstveno izobrazbo. Tu ne gre samo za izkušnje in sposobnosti, marveč tudi za nekaj povsem drugega. Vzemimo primer Hahnemanna, utemeljitelja homeopatije. Med njim in Paracelsusom je velika razlika. Zdravnik iz 16. stoletja je bil še do določene mere jasnoviden. Takrat je bila ta lastnost precej razširjena. Hahnemann ni bil več jasnoviden. Delovanje zdravilnega pripravka je znal določiti samo tako, da ga je preveril s svojimi čutili. Razmerje človeka z bitji narave in z naravo samo je po našem mnenju analogno razmerje med spoloma, ki ga opredeljuje predvsem simpatija. Ta skrivnostna nit, ki spola privlači, je sila, ki deluje znotraj živečega. Dejstvo, da moškega privlači določena ženska, ne bi smeli razumeti kot nekaj slabega v mističnem pomenu besede. Tisti, ki se izobražuje za nadčutnega opazovalca sveta, ima do vsega živečega okoli sebe podoben odnos – lahko mu rečemo univerzalni odnos. Kot obstaja specifično razmerje med moškim in žensko, tako obstaja specifično razmerje med človekom in pojavi v njegovem okolju. Kdor v sebi gradi sile, ki delujejo znotraj živečega, pridobi zmožnost prepoznave tega specifičnega razmerja, ki obstaja med človekom in določeno snovjo (hrano, drugim bitjem). Prav s temi silami si pridobimo tudi spoznanje o delovanju zdravilnih sil. Paracelsus na začetku ni potreboval preverjanj, tako kot nam ni treba preverjati, ali magnet privlači železo. Paracelsus je naravne procese poznal, ker je še imel podedovano jasnovidnost, ki se je med človekovim razvojem izgubila, tako da je mi danes nimamo, saj je ne podedujemo več, temveč si jo moramo pridobiti. Tako so bili ljudje v 16. stoletju do določene stopnje jasnovidni, do določene mere so še imeli vpogled v duhovni svet. Vedel je, kakšna je zdravilna moč rdečega naprstca – Digitalis purpurea (spada med najbolj strupene rastline, njeni listi so bili med prvimi pravimi zdravili za srce). Tovrstno vedenje si bo zdravnik ponovno pridobil takrat, ko bo dojel, da znanje ni odvisno le od intelektualnega razumevanja, temveč tudi od njegove notranje življenjske opredelitve; ko bo spoznal, da mora sam postati povsem drugačen. Šele ko bo spremenil svoj temperament, značaj in celotni ustroj lastne duše, bo lahko razvil moč razumevanja in moč spoznanja o silah sveta, ki človeka usklajujejo. Duhovno- -znanstveni nazor je utemeljil določena načela, nekatera od teh pa bi bilo treba vključiti v naša splošna razmišljanja. Tistemu, ki si tega želi, bodo morda koristila. Pri tem se je treba ozirati na štiri pomembne okoliščine. Se nadaljuje. Vir: Rudolf Steiner, Dinamično-biološka prehrana, duhovna znanost v prehrani, Izbor: Ivanka Tanja Franjević Petrović 17
Page 2 and 3: Kazalo S V I T A N J E Revija za ne
Page 4 and 5: Utrinki Ralf Rössner Svetlobna kor
Page 6 and 7: UTRINKI Martin Ott ustanovitelj Bio
Page 8 and 9: UTRINKI Franc je s takrat edino mo
Page 10 and 11: Biodinamika v p Poletje 2016 je bil
Page 12 and 13: BIODINAMIKA Kompostni kup mora biti
Page 14 and 15: BIODINAMIKA Jesenki posevki Česen
Page 18 and 19: Širimo obzorja Osnove antropozofij
Page 20 and 21: ŠIRIMO OBZORJA 20 so obrnjeni navz
Page 22 and 23: ŠIRIMO OBZORJA 22 Vzporedno s poja
Page 24: Društva Seznam društev za biodina

Revija Svitanje - Jesen 2016

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?