Waldorfske novice - Zima 2016

začne pri približno osemnajstih tednih. Če se nenadoma
dotaknemo refleksne točke v dlani, bo otrok refleksno
zaprl usta. Če pritisnemo na obe dlani, se bodo
odprla usta, kar običajno naredijo medicinske sestre,
kadar otrok odklanja hrano. Rečemo lahko torej, da so
v tem obdobju usta in roke tesno povezani.
stolpa za njih ni, da prijemajo opeke drugo za drugo,
ampak da jih spuščajo, tako da se stolp ne prevrne.
Vprašanje pa je, ali smo, če smo se pri dveh ali treh
letih naučili graditi stolp iz lesenih opek, sposobni se
oprijeti življenja ali ga izpustiti. To seveda ni tako. Kot
lahko vidimo na ilustraciji, se sklepi in mišice roke razvijajo
še do 18. leta, ko je roka popolnoma razvita. To
pomeni, da moramo ves čas otroštva in obdobja mladostništva
še naprej enako vaditi kot v zgodnjem otroštvu,
toda sedaj z bolj zapletenimi nalogami. Ti gibi rok
se bodo nevrološko vse bolj in bolj povezovali s funkcijami
možganov, kakor so to predhodno že opisali Wilson,
Bergstrom in mnogi drugi znanstveniki.
Slika, ki jo je naslikal William Blake (1757–1827), 'Enitharmon'
s podnaslovom 'Naučite te duše leteti'. Mati
poda roko svojemu otroku in poskuša ujeti njegov pogled.
Ko je otrokova roka zmožna zagrabiti materin prst
in se njune oči srečajo, je to rojstvo mišljenja.
Zaradi močnejšega vratu in hrbtnih mišic se izboljša
drža, kar pomeni, da bo čez nekaj tednov otrok ne le
spodoben zagrabiti, ampak tudi podati roko. To pomeni,
da oko prevzame vodilno vlogo pri delovanju roke in
da usta dobijo drugoten pomen. Zdaj lahko vidimo dve
funkciji roke, ki bosta v človekovem odnosu do sveta
vse življenje dominantni – prijem in podaja roke. Obe
sta odvisni od zanesljive in zdrave soodvisnosti s časom
in prostorom, prav tistega, kar v komuniciranju
modernega časa ni 'znotraj našega dosega', bodisi pri
ocenjevanju razdalje ali časovnih intervalov. To obdobje
otroštva je tisto, v katerem so roke najbolj zaposlene.
Refleks dlani izgine.
In tako se zgodi najpomembnejši dogodek v življenju,
ki ponazarja enkratno naravo človeških bitij v primerjavi
z opicami. Do konca prvega leta je otrok zmožen
palec približati kazalcu. Zdaj lahko dela bolj prefinjene
stvari, kot je potiskanje in vlečenje. Zmožen je jesti s
prsti. Kot starši smo že doživeli, da je zdaj možno otroka
dvigniti tako, da svoj prst položimo v njegovo dlan.
Njegov prijem je podoben primežu. Oprijem je refleksno
dejanje, izpust pa ne. To dejanje je zavestno. V večini
jezikov to dejanje povezujejo z mišljenjem. V angleščini
človek zgrabi misel ali idejo. 'Odpusti!' (Let go!) pa je
povezano z osvobajanjem misli. Malčki v tem obdobju
radi gradijo stolp iz lesenih opek. Uspeh pri gradnji
Razvoj zapestnih sklepov od otroštva do mladostništva
(od A. A. Kipp: 'Die Eveolution des Menchen)
Če pogledano na urnik osmega razreda (14–15 let)
na waldorfski šoli, bomo videli, da je v kasnejših urah
dneva močan poudarek na praktičnem delu. Učenci so
takrat na stopnji razvoja, ko je potrebno nagovoriti njihovo
voljo. Bolj lenobni so in iščejo konkretno povezavo
s svetom, medtem ko se teoretskemu pristopu izogibajo.
Hočejo se uresničiti v svetu – preveč intelektualne
metode so videti neprimerne in utrudljive. Sčasoma se
bo to spremenilo. Glavna tema glavne ure je industrijska
revolucija, čas, ko se je struktura družbe v zelo
kratkem časovnem razdobju dramatično spremenila.
Angleški filozof Bertrand Russell je nekoč rekel, da
je industrijska revolucija vodila v 'preobrazbo od neodvisno
mislečih ljudi z močno voljo, v disciplinirane,
odvisne delavce'. Za običajnega človeka je to pomenilo
prehod od ročnega delavca, obrtnika, do masovnega
proizvajalca brez ročnih spretnosti. Ko učencem pripovedujemo
o industrijski revoluciji, jim pogosto predstavimo
biografije. Biografija Jamesa Watta, izumitelja
parne lokomotive, je ena takih navdihujočih biografij.
Watt, občutljiv otrok, ki so ga pestili glavoboli, je zrasel
10 Waldorfske novice