Waldorfske novice - Zima 2016

V r t e c S t u d e n č e k M a r i b o r
Janja Lepenik
Nekaj besed o
dobrem možu
6. december, dan sv. Miklavža, pričakujejo otroci
z velikim navdušenjem in veseljem. Obstaja
mnogo legend o liku Nikolaja, škofa Myre, ki
je umrl leta 343. Skozi leta praznovanj se je razvila široka
paleta različnih običajev.
Zlata legenda pravi, da se je Nikolaj rodil v mestu Patera.
Njegovi starši so bili pobožni in bogati. Nikolaj je
že v otroštvu razvil globoko religiozno naravo in pričakovano
postal duhovnik ter sčasoma škof Myre. Znan
je bil po svoji dobroti, vedno je delal prav in se zavzemal
za dobro. Pomagal je mnogim ljudem, da so ostali na
pravi poti. S svojo veliko dobroto je postal nekdo, ki
nam pomaga, da se pripravimo za božič. Potoval je v
sveto deželo in se ustalil v skromnem življenju v pristanišču
Myra v Mali Aziji. Ko je škof Myre umrl, je eden
od duhovnikov razkril, da je bila pokojnikova želja, naj
bo prvi duhovnik, ki bo stopil v cerkev naslednjega
dne, njegov naslednik.
Nikolajeva navada je bila, da je molil v cerkvi ob zori.
Tako je postal škof. Pod vladanjem Dioklecijana je bil
preganjan zaradi svoje vere in je preživel nekaj časa v
ječi. Svoje življenje je posvetil služenju resnici, dobroti
in pravici.
Škof Nikolaj je povezan z mnogo čudeži: pomiril je nevihto,
v življenje je obudil tri majhne fante, ki so jim
odsekali ude. Poskrbel je, da so jih spet imeli. V sanjah
se je prikazoval vladarju Konstantinu in dosegel, da
je pomilostil tri mlade oficirje, ki so bili obsojeni na
smrt. Zaradi tega je postal zavetnik zapornikov, otrok
in mornarjev. Najbolj pa je znan po zgodbi, v kateri je
rešil nedolžnost treh mladih kmetovih hčera. Kmet je
bil prereven, da bi obdržal hčere ali jim priskrbel doto.
Odločil se je, da jih proda za preživetje. Tri zaporedne
noči je Nikolaj metal vreče zlata skozi okno.
Ko pride vsako leto na zemljo, otroke pohvali za dobra
dejanja in jim prinese jabolka, oreške in piškote.
Včasih mora tudi opomniti in spodbuditi otroke, da se
bolj potrudijo. Zjutraj, 6. decembra, najde vsak otrok
v svoji košarici ali v očiščenem čevlju darila. Čevelj je
simbol poti, ki ji moramo slediti. Darilu je priloženo
tudi Miklavževo pismo, v katerem piše, kaj so otroci
storili dobro in kaj bi lahko storili bolje.
Prej ali slej bo vsak otrok vprašal, če je Miklavž resničen.
Odgovor, ki bo otroka zadovoljil in je resnici blizu,
je lahko ta, da Nikolaj živi v nebesih in se vsako leto
spusti na zemljo ter obišče otroke.
Otrokom lahko teden pred prihodom Miklavža začnemo
pripovedovati različne zgodbe o njegovem življenju.
In ena od njih se glasi tako:
Nekoč je daleč na vzhodu živel pobožen škof Miklavž.
Nekega dne je slišal, da je daleč na zahodu veliko mesto,
v katerem vsi stradajo, tudi otroci. Poklical je svoje
služabnike, ki so ga imeli radi, in jim rekel: 'Prinesite
mi sadje s svojih vrtov in polj, da bomo potešili lakoto
otrok v tem mestu'. Prinesli so košare jabolk in oreškov
in na vrh so dali medenjake. Prinesli so tudi vreče žita.
Miklavž je vse vzel na ladjo, lepo ladjo z modrimi jadri
kot Miklavžev plašč. Veter je pihal v jadra in gnal ladjo
naprej. Ko se je veter utrudil, so veslali možje. Pluli so
sedem dni in sedem noči. Ko so prispeli pred mesto, je
bila že noč. Ceste so bile prazne, le v hišah so gorele
luči. Miklavž je potrkal na neko okno. Mati je mislila,
da se je nekdo izgubil, in prosila otroka, naj gre odpret
vrata. Nikogar ni bilo. Otrok je stekel k oknu, pa tudi
tam nič. Ampak pred oknom je stal koš, poln jabolk in
oreškov, rdečih in rumenih. Na vrhu pa je bil medenjak.
Poleg koša je bila polna vreča zlatega zrnja. Vsi
ljudje so jedli Miklavževe darove. Postali so zdravi in
srečni.
Danes je Miklavž v nebesih. Vsako leto na svoj rojstni
dan začne potovanje na zemljo. Na poti od zvezde
do zvezde sreča Marijo, ki zbira srebrno in zlato prejo
za srajčico božičnega otročička. Miklavža prosi, naj gre
spet k otrokom, naj jim da darila in pove, da je božič
blizu in da se bo božično dete kmalu rodilo. Zemlja pa,
da je širna in velika. Povsod Miklavž ne more sam, zato
prosi dobre ljudi, naj dajo otrokom darila in jim povedo,
da bo kmalu božič in da dete božje prihaja.
23
Waldorfske novice 23