Waldorfske novice - Zima 2016

Š i r i m o o b z o r j a
• Z otrokom se pogovarjajte o oglasih, ki jih vidi, in
mu pojasnite, da so narejeni z namenom, da vplivajo
na naša čustva: slike, glasba, jezik, humor in
tako dalje. Naučite ga, kakšna je razlika med tem,
da nekaj 'hočeš' ali 'potrebuješ'.
• Tudi sami bodite moder kupec. Otrok vam lahko
pomaga narediti nakupovalne listke, poiskati
predmete v trgovini, preveriti cene in prehranske
podatke. Pojasnite mu, zakaj kupite določene izdelke
oziroma jih ne kupite.
• Učite ga načrtovati finance. Če nekaj želi, pričakujte
od njega, da bo za to varčeval (od denarja, ki
ga dobi za žepnino ali za rojstni dan).
Individualna
pozorna nega
otroka v jaslični skupini
• Bodite na tekočem glede marketinških trikov.
Mala življenjska razkošja
Pri vzgoji potrošnika ne gre le za odrekanje. Vsakdo
rad daje in prejema darila in vsi uživamo v razkošju
izbire – pri potrošniški kulturi gre za to, da najdemo razumno
ravnotežje. Poiščite načine, kako si lahko vaša
družina privošči poslastice, praznike in obdarovanje
(www.newdream.org), pri tem pa svojemu otroku pomagajte
razumeti, da 'ljubezen' in 'igra' nista udobje,
ki ga je mogoče kupiti v trgovinah.
Koristne internetne strani
Pobuda za nekomercialno otroštvo (CCFC) – pobuda ZDA:
iztrgajmo otroštvo iz rok korporacijskega marketinga:
www.commercialfreechildhood.org
Bye Buy Childhood – britanska pobuda, ki jo je ustanovilo
združenje mam: www.byebuychildhood.org
Center za nove ameriške sanje: www.newdream.org
YouTube kratki film 'Consumer Kids' o komercializaciji otroštva
prevedla Marina Nuvak
Silvija Renko
Jaslični otrok preživi večji del dneva v
'nestrukturiranem času', ko potekajo vsakodnevni
elementi dnevne rutine: previjanje, oblačenje,
hranjenje, umivanje, spanje, prosta igra in pospravljanje,
tudi nežno oblikovanje prehodov med dejavnostmi.
To je dejansko čas, ko poteka učenje in vzgoja otroka.
Zato se vzgojitelj mora izogniti pasti, da je njegova pozornost
bolj usmerjena v strukturirane dejavnosti kot pa na
elemente dnevne rutine, ker so majhni otroci do tretjega
leta popolnoma odprti do okolice, ki je vse tisto, kar jih
obkroža. Razlikujemo med zunanjo okolico in vplivom, ki
ga ustvarjamo mi, odrasli, ki smo prvo otrokovo okolje.
Zunanja okolica naj bo tako razčlenjena, da zmore dati
majhnemu otroku orientacijo. Jasna razčlenjenost prostora
je potrebna zato, da otroci vedo, kje in kdaj se odvija
določena dejavnost. Odrasli smo prvo otrokovo okolje, ki
je zanj pomembnejše kot zunanja okolica. Imeti moramo
veliko spoštovanje do otroka in se zavedati, da je deležen
velike modrost, ki je mi kot odrasli ne moremo dojeti. Na
vzdušje v skupini malih otrok odločilno vplivamo odrasli
in naša miselna naravnanost. Otroci naša prikrita pričakovanja
zaznavajo in se na njih mnogokrat močneje odzivajo
kot na odkrite, načrtovane zahteve. Vzgoje ne smemo
razumeti kot nekaj, kar mi delamo za otroke – videti se
moram kot nekdo, ki se ob otroku uči. Odnos, ki ga imamo
do njega, nas pripelje v osnovno razpoloženje, iz katerega
razvijemo mir. To, da se čudimo otroku, je dober način,
kako razviti notranji mir. Čudimo se temu, kako in česa
vse je zmožen, kaj vse odkrije in se z njim veselimo njegovih
dosežkov. Našo notranjo držo bo otrok posnemal,
preobrazil in pustil, da postane to njegova notranja drža, s
katero potem sam komunicira s svetom. Zato se moramo
potruditi, da do otrok gojimo pozornost, spoštovanje, strahospoštovanje
in ljubezen ter z njim primerno ravnamo.
6 Waldorfske novice
6