Waldorfske novice - Zima 2016

U v o d n i k
Iztok Kordiš
Verjamem, da je osebni stik med ljudmi tisto, kar je ključno pri vzpostavitvi vsakega
resničnega odnosa. Dobro sodelovanje med učitelji ter med učitelji in starši dobro
vpliva tudi na učenčevo napredovanje. Skupna točka odnosa med starši in učitelji je
čim boljše razumevanje mlade odraščajoče osebe, pomoč pri otrokovem razvoju ter
krepitvi in razvoju njegovih potencialov.
Zato sodelovanje ne more biti omejeno le na pregled številčnih dosežkov otroka pri
posameznem predmetu, ampak je pomembna tudi pot, ki jo je prehodil, da je do določenega
rezultata prišel. To pa se lahko uvidi le z osebnim sodelovanjem. Če želi učitelj
odkrivati in usmerjati otrokove potenciale, je nujno, da tudi v konstruktivnem razgovoru
s kolegi in starši išče načine, kako nagovoriti otroka, da se bo lahko uspešno
izrazil, oziroma prikazal svoje resnično znanje. Vemo, da obstaja večje število inteligenc
in da so mnoge v pedagoškem procesu premalo cenjene in ostajajo skrite, zato
je naloga pedagogov tudi, da skupaj s starši odkrivajo in odkrijejo tudi ta področja,
kjer je posameznik močan in uspešen, kar lahko stimulativno deluje pri premagovanju
morebitnih težav na ostalih učnih področjih. Danes opazimo, da pomanjkanje
časa in prevelika usmerjenost v merjenje in ''uspešnost'' lahko privede do tega, da
ne znamo več ceniti osnovnih človeških vrednot, ki jih mnogi učenci ali dijaki imajo
in s katerimi vsakodnevno bogatijo šolski prostor. Večkrat na teh področjih, ki niso
neposredno merljiva, blestijo prav otroci, ki na učnih področjih ne izstopajo. V takih
primerih lahko starši ob razgovoru z učiteljem dobijo tudi uvid v drugo plat otrokove
osebnosti, kar spodbudno vpliva na sprejemanje in cenjenje otroka takega kot je.
Neprestana želja po kontroli in nadzorovanju vsega je zelo značilna za naš čas, kajti
izguba notranjega občutka varnosti in povezanosti s svojim bistvom nam narekuje, da
iščemo zunanjo oporo in potrditev. Strah pred biti nesprejet, biti drugačen, biti slabši
od drugih, biti nevreden in necenjen je eden izmed vzrokov, da danes vedno več otrok
potrebuje pomoč različnih strokovnjakov. Merjenje in vrednotenje sta izrazito tehnična
principa, ki ob izgubi osebne presoje in tople človeške komponente ne prispevata
k rasti in razcvetu odraščajoče osebnosti. Ocena je lahko le kazalec nekega stanja,
učiteljeva beseda in razumevanje pa morata tej oceni vdahniti osebno vrednost.
Obdobje odraščanja je prehajanje iz stanja stabilnosti preko obdobij kriz, v novo stanje
stabilnosti. So učenci in dijaki, ki ta obdobja zmorejo dokaj mirno prekrmariti,
nekateri pa v tem času doživljajo hude stiske ter potrebujejo veliko pomoči in podpore
tako pedagoških delavcev kot tudi družine. Naloga učiteljev je, da skupaj s starši
ozavestijo ta krizna obdobja in s tem preprečijo, da bi morebitne padce, ki jih otrok
takrat doživlja, označili kot stalnico in tako zavrli njegov razvoj.
Šola ni le prostor, kamor bi starši pripeljali otroka, da se bo ob ''najboljši'' pedagoški
metodi in ob pomoči ''najboljših'' učiteljev razvil v genija, ampak mora predvsem v
današnjem času postati prostor, kjer bodo starši in učitelji sprejeli in odigrali vlogo
aktivnih in razumevajočih partnerjev.
Razvoj individualizma je že presegel svoje pozitivne učinke, zato je naša naloga predvsem
ustvarjanje socialnega okolja in zato je topel, iskren in konstruktiven odnos
med učitelji, starši in otroki tako pomemben dejavnik.
Če uspemo v šoli ustvariti vzdušje medsebojnega spoštovanja, sodelovanja, zaupanja
in odkritosti, smo naredili veliko delo, saj le tako okolje omogoča sproščeno ustvarjalnost,
zdrav osebnostni, socialni in duhovni razvoj vsakega učenca in dijaka ter
kakovosten pouk in tudi dobre učne dosežke. Želim, da bi bili pri tem tudi v bodoče
čim bolj uspešni.
Prijetne praznike ter veliko sreče in osebnega zadovoljstva v prihajajočem letu.
Waldorfske novice 3