Waldorfske novice - Pomlad 2017

je primerna za učenje in vadbo začetnikov. Tam smo preživeli
večino časa. Začeli smo s spoznavanjem opreme in z
igrami na snegu. Otroci so v času iger skoraj pozabili, da so
na tekaških smučeh in tako so se že po prvem popoldnevu
v večini zelo dobro navadili na opremo.
V večernih urah smo se odpravili v z zvezdnatim nebom
posuto temo smrekovega gozda, kjer smo se želeli
povzpeti na 30 m visoki razgledni stolp, vendar je bila
vidljivost zelo slaba, zato nismo videli čudovitih hribov
in gora. S stolpa se namreč razprostira veličasten razgled
na bližnje in daljne gore: Julijske Alpe, Triglav, Visoke
in Nizke Ture, Svinško Planino, Golico, Kobansko,
Boč, Paški Kozjak in Mozirske planine.
Naslednji dan je bil malo bolj naporen, saj smo bili na
tekaških smučeh dopoldan in popoldan. Sonce nas je
ves dan nežno božalo po laseh in nas opominjalo, da
prihaja pomlad. Sneg je počasi izgubljal v boju z zlato
kroglo, ki je neusmiljeno bila boj s snežnimi kristali.
Otrokom sem zvečer pripovedovala, kako smo lani s 5.
razredom v šoli v naravi teka na smučeh marca pomahali
soncu v pozdrav in zima nam je tisto leto še zadnjič
v sezoni pokazala zares ostre zobe. Snežni vihar se je
poigraval z nami in puhaste snežinke so s sunkovitim
vetrom poplesavale v zraku, se spreminjale v led in nas
zbadale v lica kot ostre šivanke. Otroci so ob pripovedaovanju
začudeno začutili to čudovito spreminjanje
narave in bili hvaležni za vsak sončni žarek posebej. Po
večerji smo si v hotelu Planja ogledali še film Poletje v
školjki. Tisti večer so otroci hitro zaspali.
In že je bila tu sreda. Otroci so z navdušenjem pričakovali
nov dan. Po zajtrku so imeli vsak dan glavno
uro. Odlično počutje je dokaz, da svež, gorski zrak dobro
dene tudi možganom. Epoha zgodovine jih je navdušila
do te mere, da so se še med tekom na smučeh
pogovarjali o aktualnih tematikah. Prav z veseljem smo
jih poslušali. Zanimivo je, kako otroke v šoli v naravi
spoznaš na prav poseben način in z njimi stkeš močno
vez, kar je v šolskih klopeh precej težje, predvsem pa
dolgotrajnejše. Sreda popoldan je potekala v znamenju
drugih športnih aktivnosti, saj smo si morali od teka
na smučeh malce odpočiti. Bazen je bil krasna izkušnja
za masažo in norčave vodne vragolije. Sledila je igra
v prav posebni ogromni športni dvorani. Pred večerjo
pa smo se odpravili še na sankališče Zlodejevo. Veter
okoli ušes, hitrost, ki krepko dvigne srčni utrip, adrenalinska
vožnja v osrčju pravljičnih pohorskih gozdov.
Zabava je bila zagotovljena s spustom po 1360 m dolgi
progi s strmimi zavoji. Na udobnih saneh z varnostnim
pasom nam je vožnja še dolgo časa ostala v spominu.
Utrip srca nam je dvignila hitrost do 40 kilometrov na
uro, malo manj pogumni pa so hitrost uravnavali z zavornim
ročajem. Otroci so bili zelo navdušeni. Toliko
dogodivščin in aktivnosti se jim je zgodilo, da so kar
vriskali. Vsak naslednji dan na Rogli je bil lepši od prejšnjega.
Kljub domotožju nekaterih otrok je čas hitro
mineval, saj smo bili zelo aktivni.
Kakšno uro in pol hoda od Rogle kraljuje skrivnostni
razgledni stolp, ki stoji kot stražar v spokojnem miru.
Tu v tihoti pohorskih smrek počivajo Lovrenška jezera,
ki so naravni spomenik na višje ležečem šotnem barju.
Če je dovolj snega, se lahko tja z otroki odpravimo kar
s tekaškimi smučmi, vendar nam letošnje leto snežne
razmere tega niso dopuščale.
Četrtkovo dopoldne je minilo z nekaj vajami, predvsem
pa v športnem duhu rokometa na snegu. Igrali
smo ga na tekaških smučeh, brez palic. Popoldne pa
smo se z nekaterimi otroki, ki so že zelo dobro napredovali,
odpravili na skoraj štiri kilometre dolgo pot po
urejenih progah za klasično tehniko. Takšen lep dan je
zares najlepše preživeti v naravi, na smučeh, v gozdu, s
športom in prijatelji. Zimska pravljica nas je tako očarala,
da smo z veseljem tekali navkreber.
Jutra na Rogli so bila neznansko spokojna in mirna,
noči pa tako jasne, da se nam je na trenutke zazdelo, da
bi se lahko zazibali med zvezde in se dotaknili luninega
krajca. Ali pa ujeli mogočno škrlatno kroglo, ki nam daje
življenje in vsak dan znova zahaja za mogočnimi hribi. S
podobnimi občutki smo se podali v četrtkove sanje, v petek
pa smo se z veseljem vračali domov v objem pomladi.
Med bivanjem na Rogli smo ovekovečili kar nekaj prav
posebnih trenutkov, ki so dokaz, da smo se imeli zares
lepo. Poglejte, kako nas je zimska pravljica prevzela z
lepimi občutki in novimi izkušnjami.
22 Waldorfske novice
22