medicinske sestre in babice zagotavljamo dostopnost in enakost ...

Odkrivanje kolonizacij z ESBL
Nosilstvo bakterij ugotavljamo z brisi rektuma ali perianalnega predela; iz vzorca blata, iz
urina; z brisi rane ali z aspiratom traheje.
Za odvzem brisa rektuma potrebujemo:
• transportno gojišče z brisom;
• bris predhodno navlažimo s sterilno fiziološko raztopino, tako da prelijemo po palčki;
• izvedba postopka: s palčko obrišemo predel anusa s trikratnim vrtljajem (prisotnost blata).
Oskrba koloniziranega bolnika z MRSA/ ESBL bakterijo izven bolnišnice, v DSO ali doma,
zahteva poostreno higieno celega telesa, redno in temeljito umivanje rok (po uporabi WCja).
Osamitev bolnika, brez znakov okužbe v domačem okolju ni potrebna.
V primeru kliničnih znakov okužbe je potrebno bolnišnično zdravljenje in izvajanje vseh
standardnih in izolacijskih ukrepov.
Sistem preprečevanja pojava in širjenja BO je sestavljen iz:
• standardnih ukrepov, ki se izvajajo ob direktnem stiku z bolnikom ali njegovimi izločki,
• izolacijskih ukrepov, ki se nanašajo na preprečevanje prenosa okužb z znanimi, epidemiološko
pomembnimi povzročitelji, ki se širijo s stikom, preko kapljic in zraka.
Standardni ukrepi predstavljajo primarno strategijo za uspešno preprečevanje prenosa
okužb z večkratno odpornimi bakterijami.
Bistvo teh ukrepov je prepoznati dejavnike tveganja za pojav okužb in s tem prekinitev
poti širjenja in navzkrižnega prenosa bakterij.
Osnova standardnih ukrepov je higiena rok in uporaba zaščitnih medicinskih rokavic.
Higiena rok je ob pravilno načrtovanih postopkih ZN, del celovitega sistema z namenom,
preprečiti prenos mikroorganizmov preko rok zdravstvenega osebja.
Umivanje rok se priporoča le izjemoma, kadar so roke vidno umazane, mokre, kontaminirane
s telesnimi izločki in po načelih osebne higiene.
Z umivanjem odstranimo umazanijo z rok; z razkuževanjem rok pa mikroorganizme
uničimo in se tako izognemo tveganju okužbe na delovnem mestu.
Roke razkužujemo po standardu petih korakov in metodi vtiranja alkoholnega razkužila
30 do 60 sekund. Roke je potrebno razkužiti:
• pred in po vsakem stiku z bolnikom ali izločki,
• pred in po uporabi rokavic,
• pred in po posegih in
• med prehajanjem iz nečistih, na čista dela.
MEDICINSKE ROKAVICE
V poglavje higiene rok sodi tudi uporaba zaščitnih medicinskih rokavic.
Je z dokazi podprt ukrep, ki zaščiti bolnike, zdravstvene delavce in bolnikovo okolico
pred okužbo. Rokavice varujejo le, če jih pravilno uporabljamo. Nepravilnosti pri uporabi
so zelo pogoste.
Zdravstveni delavci si pogosto ne menjajo rokavic med enim in drugim bolnikom, ali pri
enem bolniku, predvsem kadar se izvaja več posegov.
Uporaba rokavic v situaciji, ko to ni potrebno, nima dokazane koristi, prinaša pa dodatne
stroške.
Indikacije za uporabo rokavic
Ne sterilne preiskovalne rokavice uporabljamo povsod, kjer pričakujemo onesnaženje rok
z izločki, iztrebki bolnika ali s krvjo in drugimi telesnimi tekočinami pri diagnostiki, ZN
in zdravljenju.
Sterilne kirurške ali preiskovalne pa za aseptične in invazivne posege, da zaščitimo bolnika
pred vnosom mikroorganizmov v sterilna področja in za zaščito bolnika.
Izredno pomembno je, da je zdravstveni delavec sposoben prepoznati priložnosti za NE
uporabo rokavic, in da izbere pravilno vrsto rokavic.
Navodila zdravstvenim delavcem, kdaj naj uporabijo zaščitne rokavice, ne smejo biti
preveč ohlapna, oziroma morajo biti zelo natančna.
Sterilne rokavice naj bodo pakirane tako, da je vsak par zavit posebej; ne sterilne pa v
škatli, zaščitene pred onesnaženjem in z odprtino, ki omogoča odvzem le ene rokavice naenkrat.
Pravilna uporaba rokavic dopolnjuje higieno rok in je učinkovita, kolikor se pravilno izvaja.
Opozorila pri uporabi rokavic
• rokavice so propustne, zato zaščita ni popolna,
• predrte in onesnažene takoj zamenjamo,
• pred in po uporabi rokavic roke razkužimo,
• rokavice uporabljamo za en poseg in enega bolnika,
• uporabo rokavic časovno omejimo glede na strokovne kriterije,
• z rokavicami ne hodimo naokrog in ne prijemamo površin in predmetov.
Za pravilno uporabo rokavic je potrebno veliko motivacije, učenja in spodbujanja zdravstvenih
delavcev, da presežemo različne karakterne in osebnostne značilnosti, navade in
neznanja.
Izolacijski ukrepi
Dosledno upoštevanje preventivnih izolacijskih ukrepov zmanjša verjetnost okužbe in nevarnost
prenosa bakterije.
Bolnika izoliramo kontaktno ali kohortno. Izvaja se poostrena higiena celega telesa
(anogenitalna) in higiensko vzdrževanje bolnikove okolice. Če bolnik nima v sobi lastnih
sanitarnih prostorov, je potrebno skupne sanitarne prostore po vsaki uporabi koloniziranega
bolnika z MRSA/ESBL dodatno očistiti in razkužiti. Bolnika je potrebno poučiti o nevarnosti
prenosa bakterij in poudariti pomen umivanja rok, predvsem po uporabi WC-ja.
O preventivnih higienskih ukrepih je koristno poučiti tudi svojce.
Organizacija dela in higiena vsake ustanove temelji na pravilni in disciplinirani izvedbi
higienskih ukrepov.
Z njimi dosežemo optimalne pogoje, brez nevarnih povzročiteljev okužb.
S stalnim izobraževanjem in poglabljanjem znanja, na katerem koli področju BO, dosežemo
relativno trajne spremembe vedenja pri izvajanju higienskih in drugih smiselnih
ukrepov za preprečevanje BO.
LITERATURA:
Strokovne podlage za pripravo programa za obvladovanje in preprečevanje bolnišničnih okužb 2000/03;
Delovna skupina pri ministrstvu za zdravje RS.
Bolnišnične okužbe; Zbornik predavanj - Slovensko društvo za bolnišnično higieno; Strokovni seminar;
mar. 2003.
Priporočila za preprečevanje širjenja ESBL pozitivnih bakterij; ministrstvo za zdravje; Nacionalna komisija
za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb; Verzija1, 2011.
18 zbornik StrokovneGa Seminarja 2011 � Strokovno društvo medicinSkih SeSter, babic in zdravStvenih tehnikov Pomurja Strokovno društvo medicinSkih SeSter, babic in zdravStvenih tehnikov Pomurja � zbornik StrokovneGa Seminarja 2011 19