medicinske sestre in babice zagotavljamo dostopnost in enakost ...

starostnika. Z uporabo sodobnih oblog pripomoremo, da se čas celjenja ran skrajšuje, povezano
je z manj bolečinami, olajšano je delo negovalnemu osebju in nenazadnje verjetno
zmanjšano število hospitalizacij. Pomemben je vsakodnevni pogovor s stanovalci in med
zaposlenimi, nenehno osveščanje, predvidevanje in načrtovanje novih izboljšav. Glavni namen
izvajanja in dokumentiranja, je zapisati izvedeno delo zdravstvenega delavca, ki ga je
bil starostnik deležen, prikazati njegovo stanje in potek dogodkov v času obravnave. Dokumentiranje
je osnova za vrednotenje opravljenega dela in je edini dokument, ki zagotavlja
pravno zaščito izvajalcem zdravstvene nege. Zelo dobrodošlo bi bilo, da bi bila dokumentacija
za obolelo osebo poenotena v vsej Sloveniji. Novozaposlenim v zdravstveni negi bi bilo
vključevanje lažje in pisno sporazumevanje med ustanovami bolj enakovredno.
LITERATURA
Debelak A., Nikolič J., Česnik Špacapan T: Sekundarna okužba v rani. V: Zbornik predavanj s
strokovnega srečanja Rogaška Slatina. Rogaška Slatina; 30. - 31. Marec 2007 Rogaška Slatina: 62-63.
Horvat S. Pravljica o razjedi zaradi pritiska, ki to ni. Utrip 07-08/08 str. 29.
Kirbiš Sitar N. Rana in njena oskrba. Naša lekarna 43 št. letnik 04 maj 2010.
Lončarević D. Dekubitalni ulcusi (razjeda zaradi pritiska, preležanine). Izbrana poglavja iz kirurgije.
Obzorja d.o.o. Maribor 2003; 299-300.
Mertelj O. Negovalne intervencije pri oskrbi ran. Diplomska naloga. Maribor: Univerza v Mariboru 2002.
Pečjak V., Belović B., Jakovljević M. Zdravi in zadovoljni v poznem življenjskem obdobju. Rdeči križ
Slovenije 2004.
Planinšek Ručigaj T. Golenja Razjeda. Klinični center Ljubljana. Dermatovenerološka klinika. Ljubljana
2003.
Skela Savič et al. Zdravstvena nega pacienta z rano. Teoretične in praktične osnove zdravstvene nege.
Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice. Jesenice 2010;. 211-234.
Solina F., Križaj F. Organizacijski, psihološki in sociološki vidiki projektnega dela. Ljubljana 1991.
Somrak J. Zdravstvena nega golenje razjede in kompresijsko povijanje. Zbornik Predavanj Otočec 22.-23.
marec 2006. Tiskarna Oblak, Ljubljana 2006; 29-31.
Vilar V. Uporaba sodobnih materialov za oskrbo kirurških ran. Zbornik predavanj s strokovnega srečanja
Rogaška Slatina. 30.- 31. 3. 2007. Rogaška Slatina; 59-60.
www.pb-idrija.si/kazalniki/kaz_prelez_07.pdf -7.november 2009
www.zasavske-lekarne.si/obloge.html.8.11.2009med.over.net/javne.../novice/.../50-18c-cparacc-ctrillerccsmrke.pdf
8.11.2009
Neenakosti v zdravju – sodobni izzivi
Ema Mesarič
dipl. m.s.
Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota
IZVLEČEK
Na neenakost v zdravju vplivajo številni dejavniki ali determinante zdravja. V središču modela je
posameznik, ki ima svoje osebne dejavnike, kot so npr. starost, spol in druge telesne lastnosti, ki so
večinoma nespremenljive. Obdajajo jih dejavniki, na katere lahko bolj ali manj vplivamo z različnimi
politikami. V širšem družbenem okolju na zdravje populacije prevladujoče vplivajo ekonomski,
kulturni in okolijski vplivi. Posameznikov življenjski slog je vezan na družbene norme in socialne
mreže, ter na delovno in bivalno okolje, kar pa je odvisno od širših socialno-ekonomskih in
kulturnih okoliščin.
Ključne besede: zdravje, neenakost, izzivi
62 zbornik StrokovneGa Seminarja 2011 � Strokovno društvo medicinSkih SeSter, babic in zdravStvenih tehnikov Pomurja Strokovno društvo medicinSkih SeSter, babic in zdravStvenih tehnikov Pomurja � zbornik StrokovneGa Seminarja 2011 63
UVOD
Neenakosti v zdravju med posameznimi državami in znotraj njih so velike in se marsikje
povečujejo. So prisotne v vseh državah, tako v državah v razvoju kot v razvitih državah,
tudi v Sloveniji. Pojavljajo se neenakosti med regijami in znotraj regij. V Pomurju je pričakovano
trajanje življenjske dobe za 2,4 let nižje od slovenskega povprečja, oziroma 4 let
manj kot v osrednji Sloveniji.
Najpomembnejše determinante zdravja se lahko za različne socialno-ekonomske skupine
razlikujejo. Ista raven izpostavljenosti dejavnikom tveganja ima lahko različne vplive na
različne socialno-ekonomske skupine prebivalstva.
Izpostavljenost dejavnikom tveganja (materialnim, psihološkim in vedenjskim) je povezana
s socialnim statusom: nižji je socialno-ekonomski status, večja je izpostavljenost dejavnikom
tveganja, kar se kaže v socialnem gradientu zdravja. Šibkejše socialno-ekonomske
skupine prebivalstva so dejavnikom tveganja izpostavljene pogosteje in dalj časa ter številnejšim
dejavnikom tveganja hkrati.
Učinki socialno-ekonomskih determinant zdravja se skozi življenje seštevajo. Prav to
kopičenje negativnih vplivov v celotnem življenjskem obdobju, pomembno vpliva na razlike
v zdravju in pričakovano življenjsko dobo različnih socialno-ekonomskih skupin. Zlasti
dogodki v zgodnjem otroštvu vplivajo na slabše zdravje v poznejšem obdobju.
Slabo zdravstveno stanje posameznika lahko pomembno vpliva na njegovo življenje in
povzroči npr. izgubo službe in dohodka, soočanje s socialno izključenostjo in z večjimi finančnimi
izdatki za zdravljenje. Vse to pa lahko vpliva na nadaljnje poslabšanje zdravstvenega
stanja. Bolne ali invalidne osebe z nižjim socialno-ekonomskim statusom hitreje izgubijo
službo, obenem pa njihova možnost zaposlitve pada z nižanjem socialno-ekonomskega
statusa.
Zdravje in zmanjševanje neenakosti v zdravju morata biti temeljni izhodišči v viziji razvoja
Slovenije. Pomembno je, da dosežemo soglasje o tem, da ekonomski razvoj ni najpomembnejše
merilo uspešnosti naše družbe. Pri pripravi vizije in postavljanju strateških
ciljev moramo upoštevati medsebojni vpliv ekonomskega, socialnega in okoljskega razvoja
ter zdravja.