medicinske sestre in babice zagotavljamo dostopnost in enakost ...

Pri ugotavljanju zadovoljstva z življenjem starejših ne smemo prezreti dejstva, da se je
potrebno zavedati, da oskrba starejših vključuje poleg zadovoljevanja osnovnih človekovih
potreb, tudi pravico do sreče in subjektivnih občutkov, kjer imajo skupine za samopomoč
izjemno pomembno vlogo.
V Društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja so že leta 1996
spoznali, da se je potrebno seznaniti s težavami in potrebami starejših jih prepoznavati in
reševati. Velik pomen ima pri tem mlajša in srednja generacija. Skupine za samopomoč delujejo
in predstavljajo pomemben delež pri zagotavljanju kakovosti življenja starejših v lokalnih
skupnostih, kakor tudi v domovih za starejše.
Solidarnost in medgeneracijsko sodelovanje je temelj varnosti in razvoja celotne družbe
in vsakega posameznika; enako mlade, srednje in starejše generacije. Solidarnost je tudi
celostna vrednota, ki ima svojo materialno in nematerialno plat. Razvoj družbe in posameznika
ogrožata tako materialna revščina kot malodušje, nezaupanje, brezčutnost in slabo
sodelovanje ljudi.
Zato je toliko bolj pomembno podpirati in spodbujati in razvijati take oblike prostovoljstva
in sožitja ter sodelovanja v skupinah, ki so se v 13-letih pokazale kot uspešne.
Potencial vsake generacije naj bi bil vgrajen v medgeneracijsko solidarnost cele družbe.
LITERATURA
Bullinger M, Power MJ, Aaronson NK, Cella DF, Anderson RT. Creating and Evaluating Cross-Cultural
Instruments. In: Spilker B, eds. Quality of Life and Pharmacoeconomics in Clinical Trials. Volume 69.
Second Edition edition. Philadelphia: Lippincott-Raven; 1996: 659-68.
Chao SY, Liu HY, Wu CY, Jin SF, Chu TL, Huang TS & Clark MJ (2006) The effects of group
reminiscence therapy on depression, self esteem, and life satisfaction of elderly nursing home
residents. J Nurs Res 14:36-45.
Diener, E, Suh, E.in Oishi, S.(1997).Recennt findigs of subjective well-being. Indian Journal of clinical
Psychology12, 124-128.
Diener, E.(2005). Subjective well-being:The science of happiness and a proposal for a national index.
American Psyhologist. 55: 34-43.
Diener, E in Biswas- Diener R. (2000).New directions on sujective well-being. The cuting edge.Indian
Journal of clinical Psychology.27, 21-33.
Gfellner BM (1989) Perceptions of health, abilities, and life satisfaction among very old adults. Percept
Mot Skills 68(1):203-209.
Kamper AM, Stott DJ, Hyland M, Murray HM & Ford I (2005) Predictors of functional decline in elderly
people with vascular risk factors or disease. Age Ageing 34(5):450-455. GA & Camacho T (1983)
Perceived health and mortality: a nine-year follow-up of the human population laboratory cohort. Am
J Epidemiol 117:292-304.
McKevitt C, Redfern J, La-Placa V & Wolfe CD (2003) Defining and using quality oflife: a survey of
health care professionals. Clin Rehabil 17:865-70.
Ozcan A, Donat H, Geleck N, Ozdirenc M & Karadibak D (2005) The relationship between risk factors
for falling and the quality of life in older adults. BMC Public Health 5:90.
Scott PA, Välimäki M, Leino-Kilpi H, Dassen T, Gasull M, Lemonidou C, Arndt M, Schopp A, Suhonen
R & Kaljonen A (2003) Perceptions of autonomy in the care of elderly people in five European
countries. Nurs Ethics 10(1):28-38.
Primerjava prehrambnih navad
pomurskih in primorskih starostnikov
Zoran Kranjec
dipl. zn., mag. zdr. nege
Splošna bolnišnica Murska Sobota
IZVLEČEK
Izhodišča: Zdrava prehrana je osnovni pogoj za ohranjanje zdravja, boljše počutje in kvalitetno
življenje v obdobju starostnika. Z uravnoteženo prehrano in zdravim življenjskim slogom zmanjšamo
tveganje nastanka s prehrano pogojenih bolezni ter vplivamo na dolžino in kvaliteto življenja.
Na prehranjevanje in zdravstveno stanje starostnika imajo pomemben vpliv fiziološki, psihološki,
ekonomski in socialni dejavniki. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, če obstaja povezava med
načinom prehranjevanja, družbenim slojem, izobrazbo in zdravstvenim stanjem starostnikov. Prav
tako smo želeli ugotoviti, katere so glavne razlike v prehranjevalnih navadah med starostniki iz pomurske
in obalno-kraške regije.
Metode: V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija z uporabo ankete. Za kvantitativne
podatke je bil uporabljen program SPSS, s pomočjo katerega je bila izvedena statistična
analiza podatkov (deskriptivna analiza, X 2 test, t-test). Raziskava je zajemala 50 starostnikov iz
pomurske regije in 50 starostnikov iz obalno-kraške regije, ki so člani društva upokojencev. Za tehniko
zbiranja podatkov smo uporabili standardiziran anketni vprašalnik o prehranjevalnih navadah
starostnikov.
Rezultati: Glede na regijo obstajajo med starostniki razlike v prehranjevalnih navadah, predvsem
z vidika uživanja vrst mesa in maščob. Raziskava je pokazala, da 64 % pomurskih starostnikov
boleha za srčno-žilnimi boleznimi, med primorskimi starostniki pa prevladujejo bolezni gibalnega
sistema (58 %). Med pomurskimi starostniki je prisotna debelost v kar 40 %, medtem ko je
primorskih starostnikov debelih zgolj 20 %. Ugotovili smo tesno povezavo med srčno-žilnimi obolenji,
indeksom telesne mase, družbenim slojem in izobrazbo.
Diskusija in zaključki: Število starostnikov se z leti povečuje, zato bi bilo potrebno pripraviti
in promovirati enotna priporočila za zdrav življenjski slog v tretjem življenjskem obdobju. Pri tem
zavzemajo pomembno vlogo medicinska sestra in drugo zdravstveno osebje z zdravstveno-vzgojnim
delom.
86 zbornik StrokovneGa Seminarja 2011 � Strokovno društvo medicinSkih SeSter, babic in zdravStvenih tehnikov Pomurja Strokovno društvo medicinSkih SeSter, babic in zdravStvenih tehnikov Pomurja � zbornik StrokovneGa Seminarja 2011 87
UVOD
Staranje in vse starejše prebivalstvo predstavljata ključna problema, s katerima se srečujejo
številne razvite države. Sodobna znanost, predvsem na področju medicine, in vedno nova
dognanja so pripeljala do tega, da se življenjska doba posameznika vse bolj podaljšuje. Tudi
Slovenija, kot sicer mlada država, v tem procesu ni izvzeta. Leta 1995 je bilo v Sloveniji starejših
od 65 let 12,5 % prebivalcev, leta 2000 pa že več kot 14 %. Demografska gibanja kažejo
(Graf 1), da naj bi se v naslednjih dveh desetletjih ta delež povečal za 6 %, kar pomeni,
da bo leta 2020 vsak peti Slovenec starejši od 65 let (Eurostat, 2008). Tako se bo število prebivalcev
starejših od 65 let v tridesetih letih povečalo za 262.000, to je kar 70 %. Sredi leta
2007 je bilo v Sloveniji 323.562 prebivalcev starejših od 65 let (Statistični letopis, 2008), kar
je predstavljalo 16 % vse slovenske populacije.