medicinske sestre in babice zagotavljamo dostopnost in enakost ...

More documents

Recommendations

Info

Graf 1: Projekcija števila starejših prebivalcev v Sloveniji v obdobju 2005-2050 Vir: Eurostat 2005-2050 Z izrazom »starostnik« opredeljujemo populacijo starosti ljudi 65 let in več. Nekateri vedenjski vzorci v prehrani in načinu življenja človeka lahko delujejo kot dejavniki tveganja, ki ogrožajo zdravje, ali kot varovalni dejavniki, ki krepijo zdravje in izboljšujejo kakovost življenja ter podaljšujejo življenjsko dobo. Dokazano je, da dejavniki nezdravega življenjskega sloga (nezdrava prehrana, telesna nedejavnost, alkohol in tobak) spadajo med ključne vzroke za nastanek najpomembnejših kroničnih nenalezljivih bolezni, ki so: bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, nekatere vrste raka, nekatera kronična pljučna obolenja, debelost, osteoporoza in druge bolezni mišično-kostnega sistema (Hlastan-Ribič, 2008, str. 114). V Sloveniji obstaja očitna razlika v umrljivosti med zahodnim in vzhodnim delom države. Zahodni del države (gorenjsko, severno in južno primorsko območje) ima nižjo stopnjo umrljivosti kot celjsko, koroško, mariborsko in pomursko območje (Hlastan-Ribič in Pokorn, 2003, str. 42). Socialno-ekonomske razmere in način življenja določajo strukturo bolezni in vzroke smrti. Najpogostejše bolezni pri starostnikih so bolezni srca in ožilja ter bolezni gibalnega sistema (Turk, 2002, str. 11). Zdravje v starosti ni le odsotnost bolezni in bolečin. Zdravje je produkt našega stila življenja, kot tudi rezultat zdravega, zmernega in pravilnega načina prehranjevanja. Posameznik naj v tem obdobju življenja uživa raznoliko in pestro prehrano, izbira naj med živili z malo maščob, predvsem nasičenih maščob in holesterola, dnevni prehrani pa naj doda čim manj sladkorja in soli. Med območji proučevanih populacij v naši raziskavi so očitne razlike v povprečnem pričakovanju trajanja življenja, ki na severovzhodu Slovenije znaša 72 let, na skrajnem jugozahodu Slovenije pa 75 let (Statistični letopis, 2008). Zato smo v tej raziskavi: • proučevali vzročno povezanost med načinom prehranjevanja, družbenim slojem, izobrazbo in zdravstvenim stanjem starostnikov med vzhodnim in zahodnim delom države, • analizirali in prikazali prehranjevalne navade obeh vzorčnih skupin starostnikov, • opisali, katere so glavne razlike v prehranjevalnih navadah med starostniki iz pomurske in obalno-kraške regije. Pri vsakdanji prehrani starostnika zavzemajo pomembno vlogo tudi medicinske sestre in drugo zdravstveno osebje, predvsem z zdravstveno-vzgojnim delom na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Zdravstvena vzgoja predstavlja interdisciplinarno dejavnost, njeno delovanje v sistemu zdravstvenega varstva, zunaj njega pa je usmerjeno k trajni kakovostni spremembi razmerja do zdravja in bolezni, ki zajema doživljanje zdravja kot vrednote, prevzemanju skrbi in odgovornosti vsakega posameznika, družine, skupnosti in celotne družbe za lastno zdravje (Bilban, 2004, str. 117). Ključnega pomena je, da se medicinske sestre in drugo zdravstveno osebje na svojem področju dela in pri izvajanju zdravstvene nege srečujejo z ljudmi v vseh obdobjih razvoja od rojstva do smrti, tako v ustanovah kot doma (Križaj, 1999, str. 78). Dolžnost medicinskih sester in drugih zdravstvenih delavcev je vzgajati in opozarjati ljudi na zdrav način življenja v vseh starostnih obdobjih, da bodo ljudje tudi v starosti uživali in kakovostno živeli. Prav zaradi tega imajo medicinske sestre in drugo zdravstveno osebje veliko možnosti pri vplivanju na aktivno, zdravo in kakovostno življenje v vseh obdobjih, tudi v starosti. Pomembna naloga je torej zdravstveno-vzgojno delo, kjer medicinske sestre in drugo zdravstveno osebje nastopajo kot učitelji, promotorji in svetovalci, saj svetujejo in učijo uporabnike zdravstvenih storitev in njihove svojce, kako živeti, da bodo ohranjali in krepili zdravje ter si zagotovili zdravo starost. Zdravstvena vzgoja je sestavni del promocije zdravja in preprečevanja bolezni. Spoznanje, da starost predstavlja zdravstveni problem, ki je močno povezan z načinom življenja, zdravstvenim delavcem nalaga informiranje in poučevanje starostnikov o zdravem načinu življenja, saj se le tako lahko spremenijo neustrezne življenjske navade, ki privedejo do nastanka bolezni. NAMEN IN CILJI RAZISKAVE Namen raziskave je bil ugotoviti način prehranjevanja starostnikov in vpliv le-tega na zdravstveno stanje starostnikov v pomurski in obalno-kraški regiji. Cilji izvedene raziskave so bili: • ugotoviti vzročno povezanost med načinom prehranjevanja in zdravstvenim stanjem starostnikov v proučevanima regijama, • analizirati in prikazati prehranjevalne navade obeh vzorčnih skupin starostnikov, • opisati, katere so glavne razlike v prehranjevalnih navadah med starostniki iz pomurske in obalno-kraške regije, • pripraviti zloženke in predavanja, ki bodo vsebovala informacije za starostnike o pomembnosti primernega in zdravega načina prehranjevanja za tretje življenjsko obdobje. METODE Opis vzorca Raziskava je zajemala 50 starostnikov iz pomurske regije in 50 starostnikov iz obalno-kraške regije, ki so hkrati člani Društva upokojencev v njihovih krajih (Murska Sobota, Izola). Pri anketiranju so sodelovali samo starostniki, ki so bili stari 70 let ali več. Vsakega smo individualno zaprosili za sodelovanje, s pojasnitvijo o možnosti odklonitve sodelovanja v raziskavi. Raziskava je potekala v prostorih Društva upokojencev Murska Sobota in v prostorih Društva upokojencev Izola, po predhodnem soglasju obeh Društev. Vsi anketirani starostniki so sodelovali prostovoljno, prav tako so bili seznanjeni z namenom in vsebino raziskave in jim je bila zagotovljena popolna anonimnost. Svoje sodelovanje so lahko prekinili kadarkoli so želeli. Za izvedbo raziskave smo pridobili pisno soglasje predsednika Društva upokojencev Murska Sobota in soglasje predsednika Društva upokojencev Izola. Instrumentarij Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Tehnika zbiranja podatkov je bil standardiziran anketni vprašalnik, ki je vseboval skupaj 20 vprašanj. Za preučevanje prehranjevalnih navad pomurskih in obalno-kraških starostnikov smo izbrali 17 vprašanj (prehranjevalne in druge navade ter demografija) iz celotnega vprašalnika SJM (Slovensko javno 88 zbornik StrokovneGa Seminarja 2011 � Strokovno društvo medicinSkih SeSter, babic in zdravStvenih tehnikov Pomurja Strokovno društvo medicinSkih SeSter, babic in zdravStvenih tehnikov Pomurja � zbornik StrokovneGa Seminarja 2011 89
mnenje) 2001/3. Vprašalnik smo dopolnili z dvema vprašanjema, prvo se je nanašalo na zdravila, ki so jih starostniki uživali, drugo vprašanje pa se je nanašalo na obolenja pri starostnikih. Zadnja točka v vprašalniku je predstavljala vrednost krvnega pritiska in pulza, ki smo ga izmerili pri vsakem posamezniku. Postopek obdelave podatkov Za kvantitativne podatke smo uporabili program SPSS, s pomočjo katerega smo izvedli statistično analizo podatkov (deskriptivna analiza, X 2 test, t-test) in program Microsoft Excel, ki smo ga uporabili za grafični prikaz podatkov. REZULTATI Demografski podatki V anketi o prehranjevalnih navadah je sodelovalo 50 starostnikov iz pomurske regije in 50 starostnikov iz obalno-kraške regije (tabela 1). V raziskavo so bili zajeti samo tisti starostniki, ki so bili stari 70 let ali več (približno polovica je bilo starih do 75 let, kar četrtina jih je imela več kot 78 let). Med vsemi anketiranimi je bilo dve tretjini žensk in tretjina moških. Skoraj vsi starostniki (90 %) imajo dokončano osnovno ali srednjo šolo. V primorski regiji je največ starostnikov (54 %) s srednješolsko izobrazbo, medtem ko v pomurski regiji največji delež (52 %) predstavljajo starostniki z osnovnošolsko izobrazbo. Večina starostnikov iz primorske regije pripada delavskemu ali srednjemu sloju, medtem ko v Pomurju izstopa srednji sloj (več kot polovica). Primorski starostniki v glavnem prihajajo iz mestne skupnosti (52 %), nekoliko manj iz primestne (34 %), medtem ko pomurski starostniki v glavnem pripadajo vaški in mestni skupnosti, v primestni skupnosti jih živi le 8 %. Tabela 1: Demografski podatki Pomurci Regija Primorci Skupaj n % n % n % moški 15 30 % 17 34 % 32 32 % Spol ženski 35 70 % 33 66 % 68 68 % skupaj 50 100 % 50 100 % 100 100 % 70-72 let 14 28 % 10 20 % 24 24 % 73-75 let 9 18 % 16 32 % 25 25 % Starost 76-78 let 17 34 % 9 18 % 26 26 % več kot 78 let 10 20 % 15 30 % 25 25 % skupaj 50 100 % 50 100 % 100 100 % osnovna šola ali manj 26 52 % 19 38 % 45 45 % srednja šola 18 36 % 27 54 % 45 45 % Izobrazba višja, visoka šola 6 12 % 3 6 % 9 9 % brez odgovora 0 0 % 1 2 % 1 1 % skupaj 50 100 % 50 100 % 100 100 % Družbeni sloj Tip krajevne skupnosti čisto spodnji 6 12 % 0 0 % 6 6 % delavski 9 18 % 28 56 % 37 37 % srednji 28 56 % 20 40 % 48 48 % višje srednji/zgornji 7 14 % 1 2 % 8 8 % kmečki stan 0 0 % 1 2 % 1 1 % skupaj 50 100 % 50 100 % 100 100 % mestna 20 40 % 26 52 % 46 46 % primestna 4 8 % 17 34 % 21 21 % vaška 26 52 % 7 14 % 33 33 % skupaj 50 100 % 50 100 % 100 100 % Prehranjevalne navade starostnikov Zajtrk in kosilo sta obroka, ki ju starostniki redno (to je vsak dan) uživajo (89 %). Večerja je že nekoliko redkejši obrok, vsak dan jo skupaj uživata slabi dve tretjini anketiranih starostnikov (64 %), med primorskimi starostniki še nekoliko manj. Malica je obrok, ki se uživa v precej manjši meri, vsak dan skupaj v slabi polovici primerov (46 %), in sicer med primorskimi starostniki manj pogosteje, kot med pomurskimi starostniki. Razlika v pogostosti uživanja tega obroka je v obeh regijah statistično značilna. To smo ugotovili s pomočjo X2 testa. Najbolj priljubljeni vrsti maščobe sta olivno olje med primorskimi starostniki in rastlinsko olje med pomurskimi starostniki (tabela 2). Razlike v uporabi vrst maščob so statistično značilne glede na regijo. Primorski starostniki najpogosteje uporabljajo olivno olje (92 %), medtem ko ga pomurski starostniki uporabljajo v petini primerov (20 %). Ostale vrste maščob primorski starostniki uporabljajo v manjši meri (v slabi polovici primerov margarino, vse ostale vrste maščob uporabljajo redkeje). Med pomurskimi starostniki je najbolj uporabljena vrsta maščobe rastlinsko olje (uporabljeno v 80 % primerov), temu sledi svinjska mast (64 %). Statistično značilne razlike so opazne v vseh primerih, z izjemo masla. Primorski starostniki poleg olivnega olja uporabljajo še margarino (48 %) in rastlinsko mast (26 %), medtem ko pomurski starostniki poleg rastlinskega olja uporabljajo še svinjsko mast (64 %). Tabela 2: Uporaba maščob v prehrani starostnikov Katere vrste maščob Regija Testiranje razlik Skupaj uporabljate pretežno Pomurci Primorci med regijama v vaši prehrani? Chi- (možna 2 odgovora) n % n % n % Sig square olivno olje 10 20 % 46 92 % 56 56 % rastlinsko olje 40 80 % 13 26 % 53 53 % margarina 10 20 % 24 48 % 34 34 % 138,2 0,001* svinjska mast 32 64 % 1 2 % 33 33 % maslo 7 14 % 9 18 % 16 16 % rastlinska mast 1 2 % 6 12 % 7 7 % Glede uživanja vrst mesa je v obeh regijah med starostniki zelo priljubljena perutnina, glede ostalih vrst mesa pa so opazne statistično značilne razlike med regijama (tabela 3). V pomurski regiji so starostniki zelo naklonjeni svinjini (76 %), ostale vrste mesa uživajo manj pogosto. Primorski starostniki takoj za perutnino najpogosteje posegajo po ribah (52 %), nekoliko manj pa po govejem (30 %) in svinjskem mesu (28 %). Statistično značilna razlika med obema regijama je prisotna v primeru svinjskega mesa in v primeru rib. K svinjskemu mesu so bolj naklonjeni pomurski starostniki, k ribam pa veliko bolj starostniki iz primorske regije. Tabela 3: Uživanje vrst mesa pri starostnikih Kateri 2 vrsti mesa najpogosteje Pomurci Regija Primorci Skupaj uživate? (možna 2 odgovora) n % n % n % perutnino 42 84 % 35 70 % 77 77 % svinjsko 38 76 % 14 28 % 52 52 % ribe 7 14 % 26 52 % 33 33 % goveje 9 18 % 15 30 % 24 24 % telečje 3 6 % 8 16 % 11 11 % jagnjetino in drugo 1 2 % 2 4 % 3 3 % Testiranje razlik med regijama 90 zbornik StrokovneGa Seminarja 2011 � Strokovno društvo medicinSkih SeSter, babic in zdravStvenih tehnikov Pomurja Strokovno društvo medicinSkih SeSter, babic in zdravStvenih tehnikov Pomurja � zbornik StrokovneGa Seminarja 2011 91 Chisquare Sig 47,042 0,001*
Page 1 and 2: ZBORNIK STROKOVNEGA SEMINARJA MEDIC
Page 3 and 4: Zbornik strokovnega seminarja 2011
Page 5 and 6: 6 zbornik StrokovneGa Seminarja 201
Page 7 and 8: sti«. Skrivnost le-te je v odprti
Page 9 and 10: Priporočila vodstvu: 1. Vodstvo bo
Page 11 and 12: Odkrivanje kolonizacij z ESBL Nosil
Page 13 and 14: Za konec si lahko zaželimo, da bi
Page 15 and 16: 1. Zdravila imate shranjena ločeno
Page 17 and 18: • Varno ravnanje z zdravili v skl
Page 19 and 20: Graf 1: Pridobitev licence Zbornice
Page 21 and 22: davanja, si želi slaba desetina an
Page 23 and 24: Vaskularna demenca zajema 5 do 10 %
Page 25 and 26: 1. DIHANJE 2. HRANJENJE IN PITJE 3.
Page 27 and 28: • MONITOR - MS/ZT ima kontinuiran
Page 29 and 30: • PREPREČEVANJE NASTANKA RAZJED
Page 31 and 32: turo in vlažnost rane, ne povzroč
Page 33 and 34: starostnika. Z uporabo sodobnih obl
Page 35 and 36: In this study we wanted to determin
Page 37 and 38: Tabela 12: Reakcija ob nasilju. Kaj
Page 39 and 40: Ranljivost pomeni izpostavljenost t
Page 41 and 42: Skupine za samopomoč kot pomemben
Page 43 and 44: ZANESLJIVOST VZORCA Vprašalnik je
Page 45: Pri ugotavljanju zadovoljstva z ži
Page 49 and 50: Zajtrk in kosilo sta obroka, ki se
Page 51 and 52: Abrahamovih 50 let Strokovnega dru
Page 53 and 54: Župan mestne občine Murska Sobota
Page 55 and 56: Aktivnosti v Strokovnem društvu MS
Page 57 and 58: PZ Žarek, koncert Žitara vas na a
Page 59 and 60: hvala dijakom in mentorju, ki so na
Page 61 and 62: Skrb za očesnega urgentnega pacien
Page 63 and 64: Strokovno srečanje s čajanko −
Page 65 and 66: Kakovostna in specifična obravnava
Page 67 and 68: Naše druženje se je nadaljevalo z
Page 69: Ženski pevski zbor DMSBZT Pomurja

medicinske sestre in babice zagotavljamo dostopnost in enakost ...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?