medicinske sestre in babice zagotavljamo dostopnost in enakost ...

More documents

Recommendations

Info

Zgornja tabela prikazuje odgovore na odprto vprašanje. Odgovore smo strnili v 8 sklopov. Največkrat so profesionalci v zdravstveni negi, kot pozitivno lastnost internih strokovnih izobraževanj, pripisali pridobivanju znanja oz. osvežitvi dobljenega znanja, lastnemu razvoju (42 %), kar kaže na to, da je permanentno izobraževanje v ZN še kako živo, sledita kraj in čas izvedbe s 15 %; cena (brez kotizacije, plačevanja hotelov, …) 11 %; dostopnost 8 %; licenčne točke 6 %; druženje 4 %. Moram priznati, da sem bil zelo presenečen, da je bila kot pozitivna lastnost ISI omenjena tudi interneta stran (2 %), saj smo jo šele meseca avgusta uredili in začeli z opisi posameznih predavanj s področja ZN tudi na internetu. Tabela 2: Negativne lastnosti internih strokovnih izobraževanj 1. Jih ni 22 35 % 2. Popoldanski čas (utrujenost, nezbranost, neprimerna ura …) 9 14 % 3. Ni mogoče udeležbe (nadrejeni, kljub zadostnosti MS na oddelku, …) 8 12 % 4. Prostor (premajhen, ...) 7 11 % 5. Premalo licenčnih točk (oz. prav zaradi licenčnih točk, …) 6 9 % 6. Čas (prekratko, na koncu manjkajo razprave …) 5 8 % 7. Ni izmenjave mnenj s profesionalci zdravstvene nege iz drugih področij Slovenije 3 4 % 8. Strokovnost (premalo s področja sestrinstva) 3 4 % 9. Ponavljajoče teme 2 3 % Zgornja tabela prikazuje odgovore na odprto vprašanje. Odgovore smo strnili v 9 sklopov. Največkrat so se profesionalci v zdravstveni negi opredelili, da ne vidijo pomanjkljivosti internih strokovnih izobraževanj (35 %), sledi popoldanski čas s 14 %; ni mogoča udeležba, kljub zadostnemu številu MS na oddelku z 12 %; neprimeren (premajhen) prostor z 11 %; premalo licenčnih točk z 9 %; prekratke čas (na koncu pogrešanje razprave) z 8 %; ni izmenjave mnenj z ostalimi profesionalci v slovenskem prostoru v 4 %; premalo konkretnih tem s področja sestrinstva 4 %, in ponavljanje določenih tem 3 %. Tabela 3: Spremembe v dobrobit izboljšanja internih strokovnih izobraževanj 1. Spremembe niso potrebne 24 44 % 2. Več praktičnega prikaza 7 13 % 3. Poglobljena predavanje s področja stroke 5 9 % 4. Narediti plan obiska ISI na oddelku 5 9 % 5. Večja vključenost SMS in ZT 5 9 % 6. Izdelava zbornika predavanj 4 7 % 7. Način predavanja (branje s projektorja, …) 3 5 % 8. Čas (podaljšanje) 2 4 % Zgornja tabela prikazuje odgovore na odprto vprašanje. Odgovore smo strnili v 8 sklopov. Z nekaj manj kot polovico glasov (44 %) so bili anketirani menja, da spremembe niso potrebne; 13 % jih meni, da je preveč teoretičnega in posledično premalo praktičnega znanja; poglobljena predavanja s področja stroke pogreša 9 % anketiranih; da bi bilo potrebno narediti plan obiskov izobraževanj, in da je potrebna večja vključitev srednjih medicinskih sester (zdravstvenih tehnikov) v sistem predavanja, se je prav tako opredelilo 9 % anketiranih; presenečeni smo bili nad željo, da bi bila vsa predavanja objavljena v zborniku, saj se je za slednjo izreklo 7 % anketiranih; z načinom podajanja snovi (branje z diapozitivov) se ne strinja 5 %; 7 % anketiranih je mnenja, da bi morala biti predavanja daljša. UGOTOVITVE IN PREDLOGI IZBOLJŠAV Zavedanje vsakega posameznika o pomembnosti izobraževanja ima tudi v zdravstveni negi velik pomen. Interna strokovna izobraževanja so logično nadaljevanje izobraževanja, po formalnem zaključenem izobraževanju, česar se moramo vsi dobro zavedati. Zaskrbljujoč je podatek, da je le dobra tretjina anketiranih že prejela licenco pri Zbornici– Zvezi, hkrati pa nas veseli, da se izobraževanja udeležujejo tudi medicinske sestre, ki licence še nimajo, s čimer kažejo željo in potrebo po permanentnem izobraževanju. Slednje potrjuje tudi analiza raziskave, saj je petintrideset odstotkov, kot glavni razlog udeležbe navedlo željo po pridobivanju novega znanja. Vemo, da je znanje edino neprecenljivo bogastvo, ki ga je treba razvijati in negovati. Da je pridobivanje licenčnih točk s sedemindvajsetimi odstotki na drugem mestu, nas ne preseneča, saj kljub nizkemu številu točk, ki ga prinese vsako posamezno izobraževanje, končni seštevek le-teh odločilno prispeva k zadostnemu številu točk kot celote. Dvajsetina anketiranih je bila mnenja, da na »zunanja« izobraževanja ne morejo priti. Glavni motivator izobraževanja mora biti osebna rast vsakega izmed nas. Uspešnost posameznega izobraževanja je torej v precejšnji meri odvisna od zainteresiranosti posameznika. Pohvalen je podatek, da se kar v oseminosemdesetih odstotkih tega zavedamo, saj smo sami sebi najboljši motivator. Veseli nas, da izobraževanja, ki se izvajajo pri nas, niso negativno sprejeta, kar kaže podatek, da si kar dve tretjini vseh anketiranih želi pogostejših izobraževanj. Prav tako nas veseli, da je s samo strokovno kvaliteto zadovoljnih v nekaj več kot 80 odstotkov vseh anketiranih. Sicer se moramo zavedati, da kvantiteta ne sme postani sinonim za kvaliteto. Pridobivanje novega znanja, lastni razvoj oz. osvežitev pridobljenega znanja, so odlike dobre medicinske sestre, kar potrjuje tudi raziskava, saj so bile slednje zastopane v kar 42 %. Vsekakor je izrednega pomena, organiziranost izobraževanj, v sami zdravstveni ustanovi (15 %), in sicer po končani dopoldanski izmeni, saj se tako lahko izobraževanja udeleži večje število znanja željnih oseb. S tem odpadejo tako kotizacije, kakor tudi potni stroški, stroški bivanja, kar so kot pozitivno ocenili v enajstih odstotkih. Vse bolj se moramo zavedati tehnologije, ki je dandanes dostopna praktično vsakomur. Tako smo zelo veseli, da so anketiranci izpostavili bolnišnično internetno stran, pa čeprav samo z dvema odstotkoma, in sicer razlog zadovoljstva tiči v tem, da nam jo je šele meseca avgusta, s področje zdravstvene nege, uspelo urediti. Tako je predstavljena tema vsakega naslednjega predavanja s kratkim opisom. Zavedamo se, da vse vendar ne more biti popolno. Kljub temu sta bili kar dve tretjini mnenja, da negativnih lastnosti internih strokovnih izobraževanj ne vidijo. Profesija zdravstvene nege je vsekakor zelo zahtevna in zahteva celega človeka. V tem je zagotovo razlog, zakaj so sodelujoči s štirinajstimi odstotki, kot negativno lastnost internih strokovnih izobraževanj, postavili popoldanski čas, z razlogom utrujenost, nezbranost, neprimerni čas … Vendar se moramo zavedati, da v kolikor bi bila izobraževanja v večernih urah, bi bila udeležba znatno manjša, eden izmed razlogov bi bil prav gotovo oddaljenost, tudi družinske obveznosti ... Udeležencev je z leta v leto več. Velikokrat udeleženci nimajo prostora, da bi sede poslušali izobraževanje, saj je predavalnica mnogokrat premajhna glede na željo po izobraževanju. Zato se mnogokrat izobraževanja organizirana v jedilnici, kjer je prostor neprimerno večji. Osem odstotkov si želi daljših izobraževanj, moti jih predvsem, da na koncu manjkajo razprave. V kolikor ni moč priti na zunanja izobraževanja, verjamemo, da je težja izmenjava mnenj z zdravstvenimi profesionalci iz drugih področij Slovenije, in to kljub sodobni tehnologiji. Ena izmed rešitev je zagotovo večja uporabnost video konferenc, ki bi odločilno vplivala tudi na zmanjšanje stroškov. S trenutnim sistemom internih strokovnih izobraževanj je zadovoljnih kar slaba polovica vseh udeležencev. Več praktičnega znanja, s čimer postane zagotovo samo izobraževanje tudi bolj zanimivo, si želi trinajst odstotkov anketiranih. Želja po poglobljenem izobraževanju s področja zdravstvene nege, kakor tudi večjo vključenost v sam sistem pre- 36 zbornik StrokovneGa Seminarja 2011 � Strokovno društvo medicinSkih SeSter, babic in zdravStvenih tehnikov Pomurja Strokovno društvo medicinSkih SeSter, babic in zdravStvenih tehnikov Pomurja � zbornik StrokovneGa Seminarja 2011 37
davanja, si želi slaba desetina anketiranih. Presenetil nas je kar velik odstotek tistih, ki so mnenja, da bi morali narediti plan obiskov na oddelku. Kot vemo, nekatere glavne medicinske sestre oddelkov, kljub takratnemu zadostnemu številu medicinskih sester na oddelku, ne dovolijo obiska takega internega izobraževanja, v kolikor pridemo v popoldansko izmeno. Anketirani so nas prijetno presenetili z odgovori, saj si jih kar slaba desetina želi, da bi bil izdan zbornik, ki bi vključeval izobraževanja enega leta, kar pa je vsekakor povezano s finančnimi sredstvi. Z raziskavo smo dokazali, da je trenutna oblika internih strokovnih izobraževanj dobra tako s finančnega, kako tudi strokovnega vidika. Predloge in mnenja bomo uporabili za izboljšanje dosedanjih izobraževanj. Cilj raziskave je bil ugotoviti zadovoljstvo slušateljev s sistemom internih strokovnih izobraževanj v trenutni obliki, preko sistema pozitivnih in negativnih vidikov. Cilj raziskave je bil dosežen, razlog tiči v prej opisanih podrobnostih. V prihodnjem letu bomo analizirali slehernega profesionalca v zdravstveni negi, tudi tiste, ki se ne udeležujejo internih strokovnih izobraževanj, z namenom, ugotoviti globalni pogled na izobraževanja. Želeli bi si študijo z vsemi bolnišnicami v Sloveniji na to temo, vendar z veliko obsežnejšim, strukturiranim vprašalnikom, v katerem bi bili prav tako vključeni vsi zaposleni v profesiji zdravstvene nege. SKLEP Razširitev in poglobitev strokovnega znanja je ena izmed najpomembnejših zahtev za napredek in izkoriščanje naravnih bogastev, katerekoli stroke. Ljudje smo in ostajamo uporabniki in obenem izvajalci novih pomembnih odkritij, tako v preteklosti, kakor tudi v prihodnosti. Sistemi izobraževanja strokovnih kadrov so razviti v vsaki profesiji, po najboljši volji in močeh profesionalcev, ki jih kreirajo. V profesiji zdravstvene nege se permanentnega izobraževanja še posebej dobro zavedamo, pa ne zgolj zaradi licenčnih točk, ki jih je potrebno doseči v posameznem obdobju, zaradi podaljšanja profesionalne licence, ampak predvsem zaradi lastnega napredka in strmenja k vedno boljši, bolniku prijazni zdravstveni negi, kar smo neizpodbitno potrdili tudi z raziskavo. V Splošni bolnišnici Murska Sobota organiziramo posredovanje teoretičnih in praktičnih znanj za boljše in učinkovitejše opravljanje dela na delovnem mestu. Od vsakega izmed nas je odvisno, ali se udeležujemo diskusij, razprav, predavanj z namenom obogatitve z novimi znanji in izkušnjami za nadaljnje delo. Z raziskavo smo dokazali, da smo sami svoj najboljši motivator. Spremembe niso samo dobrodošel, ampak obvezen del vsakodnevnega delovanja. Strmenje k pozitivnim in izogibanje negativnih lastnosti internih strokovnih izobraževanj ter obenem vnašanje vedno novih in novih izboljšav, mora postati in ostati stalnica našega delovanja. »The nurse must be master of two tongues, the tongue of science and that of the people.« (Annie Warburton Goodrich) LITERATURA Bizant S. Motiviranje zaposlenih za strokovno izobraževanje. In: Kern T, Rajkovič V, Paape B, Ferjan M. Človek in organizacija: zbornik vabljenih predavateljev in povzetkov referatov, 29. mednarodna konferenca o razvoju organizacijskih znanosti, Portorož, 24.-26. november 2010. Kranj: Moderna organizacija; 2010: 90. Denny R. Motivirani za uspjeh. Zagreb: MEP Consult; 2000. Jelenc-Krašovec S. Univerza za učečo se družbo: kako univerza sledi tokovom sodobnega izobraževanja. Ljubljana: Sophija, 2003. Jelenc Z. Vpliv koncepta in strategije vseživljenjskega učenja na strokovno izrazje v vzgoji in izobraževanju. In: Javrh P. Vseživljenjsko učenje in strokovno izrazje. Ljubljana: Pedagoški inštitut; 2008: 23. Jereb J. Teoretične osnove izobraževanja. Kranj: Moderna organizacija; 1998. Kobal Grum D, Musek J. Perspektive motivacije. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete; 2009. Kodelja Z. Vseživljenjsko učenje: Konceptualne in terminološke težave. In: Javrh P. Vseživljenjsko učenje in strokovno izrazje. Ljubljana: Pedagoški inštitut; 2008: 23. Starc A. Izobraževanje za profesionalizacijo zdravstvene nege. In: Kompetence medicinske sestre v povezavi s profesionalizacijo: zbornik predavanj, Dan Stane Kavalič. Ljubljana: Zdravstvena fakulteta, 2010. Zupan N. Nagradite uspešne. Ljubljana: GV Založba; 2001. 38 zbornik StrokovneGa Seminarja 2011 � Strokovno društvo medicinSkih SeSter, babic in zdravStvenih tehnikov Pomurja Strokovno društvo medicinSkih SeSter, babic in zdravStvenih tehnikov Pomurja � zbornik StrokovneGa Seminarja 2011 39
Page 1 and 2: ZBORNIK STROKOVNEGA SEMINARJA MEDIC
Page 3 and 4: Zbornik strokovnega seminarja 2011
Page 5 and 6: 6 zbornik StrokovneGa Seminarja 201
Page 7 and 8: sti«. Skrivnost le-te je v odprti
Page 9 and 10: Priporočila vodstvu: 1. Vodstvo bo
Page 11 and 12: Odkrivanje kolonizacij z ESBL Nosil
Page 13 and 14: Za konec si lahko zaželimo, da bi
Page 15 and 16: 1. Zdravila imate shranjena ločeno
Page 17 and 18: • Varno ravnanje z zdravili v skl
Page 19: Graf 1: Pridobitev licence Zbornice
Page 23 and 24: Vaskularna demenca zajema 5 do 10 %
Page 25 and 26: 1. DIHANJE 2. HRANJENJE IN PITJE 3.
Page 27 and 28: • MONITOR - MS/ZT ima kontinuiran
Page 29 and 30: • PREPREČEVANJE NASTANKA RAZJED
Page 31 and 32: turo in vlažnost rane, ne povzroč
Page 33 and 34: starostnika. Z uporabo sodobnih obl
Page 35 and 36: In this study we wanted to determin
Page 37 and 38: Tabela 12: Reakcija ob nasilju. Kaj
Page 39 and 40: Ranljivost pomeni izpostavljenost t
Page 41 and 42: Skupine za samopomoč kot pomemben
Page 43 and 44: ZANESLJIVOST VZORCA Vprašalnik je
Page 45 and 46: Pri ugotavljanju zadovoljstva z ži
Page 47 and 48: mnenje) 2001/3. Vprašalnik smo dop
Page 49 and 50: Zajtrk in kosilo sta obroka, ki se
Page 51 and 52: Abrahamovih 50 let Strokovnega dru
Page 53 and 54: Župan mestne občine Murska Sobota
Page 55 and 56: Aktivnosti v Strokovnem društvu MS
Page 57 and 58: PZ Žarek, koncert Žitara vas na a
Page 59 and 60: hvala dijakom in mentorju, ki so na
Page 61 and 62: Skrb za očesnega urgentnega pacien
Page 63 and 64: Strokovno srečanje s čajanko −
Page 65 and 66: Kakovostna in specifična obravnava
Page 67 and 68: Naše druženje se je nadaljevalo z
Page 69: Ženski pevski zbor DMSBZT Pomurja

medicinske sestre in babice zagotavljamo dostopnost in enakost ...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?