medicinske sestre in babice zagotavljamo dostopnost in enakost ...

Zajtrk in kosilo sta obroka, ki se redno uživata v večini primerov (89 %). Večerja je že
nekoliko redkejši obrok, medtem ko je malica obrok, ki se uživa v precej manjši meri (46
%). Kot kaže naša raziskava, je kosilo osrednji obrok med starostniki, na kar so opozorili že
Gabrijelčič-Blenkuš et al. (2010, str. 56), ko so proučevali prehranjevalne navade odraslih
prebivalcev Slovenije z vidika varovanja zdravja.
V opravljeni raziskavi je prišlo do značilnih prehranjevalnih razlik med regijama glede
uživanja vrste maščob v vsakdanji prehrani. Razliko v uporabi maščob smo nekako tudi
pričakovali, saj je za obalno-kraško regijo značilna uporaba oljčnega olja, kar potrjuje tudi
naša raziskava. Primorski starostniki v veliki večini uporabljajo olivno olje (92 %). Kapš
(1999, str. 37) ugotavlja, da olivno olje ugodno deluje na srce in ožilje in tudi omejuje izgube
kalcija v kosteh, preprečuje zaprtost in izboljšuje absorpcijo vitaminov. Medtem ko je
med pomurskimi starostniki najbolj priljubljena vrsta maščobe rastlinsko olje (uporabljeno
v 80 % primerov), temu sledi svinjska mast (64 %). Rezultati naše raziskave so v skladu
z raziskavo, kjer so raziskovali prehranjevalne navade kot dejavnike tveganja za nastanek
kronično nenalezljivih bolezni, saj so Djomba et al. (2010, str. 74) ugotovili, da je odstotek
uporabe svinjske masti najvišji v vzhodni Sloveniji. Ugotovili smo tudi pomembno povezavo
med uživanjem vrste maščob in družbenim slojem ter izobrazbo, saj starostniki iz višjega
družbenega sloja in višje izobraženi pogosteje uporabljajo olivno olje v vsakdanji prehrani,
kar je prav tako v skladu z ugotovitvami prej omenjene raziskave. Tudi Dolinar (2006,
str. 3) navaja, da je v mediteranski kuhinji malo maščob živalskega izvora, a obilo zelenjave,
zelišč in začimb ter veliko rib, kar se odraža tudi na zdravstvenem stanju prebivalstva
na Primorskem. Frasova (2007, str. 8) pa je navedla, da so za Pomursko regijo značilne dobre
gastronomske lastnosti kulture, saj ima Pomurje tako rekoč vse, kar je potrebno za popolno
gastronomsko regijo, vse preveč pa je v vsakdanji prehrani živalskih maščob. Smiselna
povezava na omenjeno trditev je bila potrjena, saj tri četrtine pomurskih starostnikov
uživa maščobe živalskega izvora.
Že Turk (2002, str. 11) je ugotovil, da so najpogostejše bolezni pri starostnikih bolezni
srca in ožilja ter bolezni gibalnega sistema. Ugotovitev popolnoma potrjuje tudi naša raziskava,
saj za srčno-žilnimi boleznimi in boleznimi gibalnega sistema boleha več kot polovica
anketiranih starostnikov. Srčno-žilne bolezni so bolj prisotne med starostniki v Pomurju
(64 %), medtem ko bolezni gibalnega sistema prevladujejo med starostniki na Primorskem
(58 %).
V raziskavi je bilo ugotovljeno, da imajo normalen krvni pritisk (120/80 mm Hg - 139/89
mm Hg) v nekoliko večji meri pomurski starostniki (52 %) kot primorski starostniki (42 %).
Normalen krvni pritisk ima dobra četrtina starostnikov, zato tudi starostniki v največji meri
redno uživajo zdravila za zniževanje krvnega pritiska (na Primorskem 50 %, v Pomurju 62
%), kar bi lahko bil vzrok, da so imeli pomurski starostniki v času opravljanja raziskave,
izmerjen normalen krvni pritisk v večji meri kot njihovi vrstniki na Primorskem. Sledijo
zdravila za lajšanje bolečin, saj jih v obeh regijah redno uživa slaba polovica (44 %), sedative
uživa skupaj 21 % starostnikov, antikoagulantna zdravila uživa 20 % starostnikov. Nobenih
zdravil ne jemlje 17 % anketiranih starostnikov.
Za vsakega starostnika, ki je sodeloval v raziskavi, smo izračunali indeks telesne mase,
ki je dober pokazatelj načina življenja, vključno s prehrano. To je pokazala študija o prehranjevalnih
navadah odraslih prebivalcev Slovenije, ki jo je junija 2001 izvedlo Ministrstvo
za zdravje. Debelost je najpogostejša v vaških okoljih in v Pomurski regiji, kar potrjuje tudi
naša raziskava. Med pomurskimi starostniki je največ takih, ki imajo močno povečano telesno
maso (40 %) in tudi več jih prihaja z vaškega okolja (52 %). Dobra četrtina starostnikov
(28 %) ima priporočljivo telesno maso, med primorskimi starostniki je teh nekoliko več (32
%) kot med pomurskimi starostniki (24 %).
Pri starostnikih ugotavljamo in izražamo stanje prehranjenosti na različne načine, kot
referenčna mera je bil tako za odrasle kot tudi za starostnike uveden indeks telesne mase
(DACH, 2004, str. 25). Opravljena raziskava je pokazala, da obstajajo razlike glede indeksa
telesne mase med različno izobraženimi starostniki. Slaba polovica starostnikov z nižjo iz-
obrazbo (osnovno šola ali manj) ima močno povečano telesno maso. Več kot polovica starostnikov
s srednjo oziroma višjo izobrazbo ima zmerno povečano telesno maso. Priporočljivo
telesno maso ima več višje izobraženih (30 %), v primerjavi z nižje izobraženimi (27 %).
To je pokazala tudi raziskava Ministrstva za zdravje iz leta 2001, ki pravi, da je pri bolj izobraženih
manj debelosti kot pri tistih z nedokončano osnovno šolo.
Iz rezultatov je razvidna povezava med izobrazbo starostnikov in vrednostjo izmerjenega
krvnega pritiska. Normalen krvni pritisk imajo srednje in višje izobraženi v več kot tri
četrtini primerov (85 %), medtem ko nižje izobraženi le v polovici primerov (49 %). Ugotovili
smo tudi korelacijo, da starostniki, ki prihajajo iz kmečkega sloja, v večji meri (67 %) bolehajo
za srčno-žilnimi obolenji kot ostali starostniki. Omenjena povezava je v skladu s trditvami
Hlastan-Ribičeve in Pokorna (2003, str. 34), ki navajata, da nižja izobrazba pomeni
tudi manjšo informiranost, zaužitje manj kakovostne hrane, zato posledično slabe prehranjevalne
navade in večjo zdravstveno ogroženost.
V razvitih državah povzročijo z debelostjo povezane bolezni srca in ožilja 40-50 % vseh
smrti. Znano obliko bolezni (srčni infarkt, možgansko kap, angino pektoris) ima v Sloveniji
v povprečju 5,9 % odraslih, starejših od 19 let, pri starejših od 65 let pa že kar 23,7 %
(Lainščak et al., 2005, str. 11). Na osnovi pridobljenih podatkov lahko potrdimo, da sta telesna
mesa in krvni pritisk ter s tem posledično bolezni srca in ožilja tesno povezani, saj
smo dokazali zakonitost, da imajo starostniki z višjo telesno maso tudi višji krvni pritisk.
Med tistimi starostniki, ki imajo močno povečanje telesne mase, je le 40 % starostnikov z
normalnim krvnim pritiskom, vsi ostali pa imajo arterijsko hipertenzijo. Zgoraj omenjena
povezava med debelostjo in krvnim pritiskom velja za starostnike v obeh regijah. Na omenjen
problem opozarjajo tudi Djomba et al. (2010, str. 78), ki poudarjajo, da sta čezmerna
prehranjenost in debelost pomembna vzroka za nastanek kronično nenalezljivih bolezni,
predvsem nastanek arterijske hipertenzije in srčno-žilnih bolezni.
Namen naše raziskave je glede na cilje dosežen, saj smo dobili odgovore na zastavljena
vprašanja. V prihodnosti bi bilo potrebno opraviti reprezentativno raziskavo z vsakim
posameznikom in z vprašalnikom, ki bi zelo natančno opredelil prehranjevalne navade ter
količino posameznih živil v dnevi prehrani starostnika, predvsem uporabo soli v vsakdanji
prehrani, saj bi le na ta način dobili popolno sliko o stanju na področju prehranjevanja starostnikov.
Naše mnenje je, da lahko zgolj na podlagi omenjene raziskave učinkovito vplivamo
na izboljšanje zdravstvenega stanja in informiranost starostnikov v Sloveniji, pri tem
pa je pomembno vključiti tudi svojce starostnikov.
94 zbornik StrokovneGa Seminarja 2011 � Strokovno društvo medicinSkih SeSter, babic in zdravStvenih tehnikov Pomurja Strokovno društvo medicinSkih SeSter, babic in zdravStvenih tehnikov Pomurja � zbornik StrokovneGa Seminarja 2011 95
SKLEP
Ugotovili smo, da imajo socialno-ekonomski in kulturni dejavniki pri prehrani starostnika
pomembno vlogo. Razlike med zdravjem in prehranjevalnimi navadami obeh regij kažejo
na povezavo med zdravjem, znanjem, revščino in vsakdanjo prehrano. Le s skrbno načrtovano
prehrano, ki vključuje pester izbor živil in ustrezno pripravo obrokov, lahko pokrijemo
potrebe starostnikov po energiji in hranilih. Zdrave prehranjevalne navade in primernejši
prehranjevalni status sta bolj izražena pri starostnikih z višjo izobrazbo in višjim družbeno-ekonomskim
statusom. Več pozornosti aktivnosti pa bi bilo potrebno v prihodnosti
usmeriti v skupine z nižjo izobrazbo in nižjim družbeno-ekonomskim statusom.