medicinske sestre in babice zagotavljamo dostopnost in enakost ...

More documents

Recommendations

Info

89 % anketirancev. Pri praktičnem pouku je fizičnega nasilja malo, saj je pritrdilno odgovorilo le 3 % anketiranih dijakov, več pa je psihičnega nasilja, ki ga v 42,5 % vršijo pacienti in v 24 % sošolci oz. vrstniki. Ob vprašanju lastnega nasilja nad drugimi so bili anketirani dijaki precej samokritični, saj je kar 67 % dijakov priznalo, da so tudi oni kdaj vršili nasilje. Od tega se je 64 % anketirancev opredelilo, da so vršili psihično nasilje, 3 % pa fizično nasilje. Zanimiva pa je tudi reakcija anketiranih dijakov kot zunanjih opazovalcev nasilja. 59,2 % dijakov, ko vidijo, da se nekje vrši nasilje, ne stori nič, a si sicer mislijo, da bi morali pomagati. Le 19,4 % dijakov posreduje ob nasilju in pomaga. Ta podatek je zelo zaskrbljujoč, saj iz tega sklepamo, da ljudje zelo egoistično gledamo na svet in če se nekaj slabega ne dogaja nam, nas to prav nič ne zanima. Večina je zaverovana v svoj lasten svet in jih drugo ne zanima. Zelo malo ljudi je, ki so se sposobni izpostaviti in pomagati. Tu odigra pomembno vlogo pomanjkanja empatije, ki bi morala biti pri dijakih srednje zdravstvene šole morda nekoliko bolj izražena, glede na poklic, ki ga bodo v morebiti prihodnje opravljali. Anketirani dijaki zelo kritično ocenjujejo učitelje v šolskem okolju, ki po njihovem mnenju v 60 % premalo naredijo za zmanjšanje nasilja na šoli. Sklepamo lahko, da je najpogostejša vrsta odziva na vrstniško nasilje ignoriranje pojava. Tudi to je ukrepanje, ki pomeni najlažjo pot in ne razrešuje problema. Odziv, ki ga Dekleva (1996, str. 20) opredeljuje kot ignoriranje, včasih utemeljujemo s predpostavko, da je namen šole predvsem izobraževanje, ter da nezaželeni vedenjski vzorci nastajajo kot posledica otrokovih značilnosti in neustrezne družinske vzgoje. Obravnavanje vrstniškega nasilja je težka in negotova, ker šolski delavci za obvladovanje te problematike niso posebej usposobljeni in se iz tega razloga raje umaknejo. Vse se začne v družini (starši – ustrezna vzgoja in komunikacija), zelo pomemben dejavnik pa je tudi šola (sodelovanje s starši, učitelj-vzgled, medsebojni odnos učitelj-dijak), dodatna strokovna znanja o tehnikah in metodah obvladanja nenasilja. V šoli je potrebno jasno postaviti cilje in pravila, ki se jih morajo držati tako dijaki kot učitelji. Dijake je potrebno spodbuditi, da spregovorijo o prisotnosti nasilja. LITERATURA Danielsson, I. Acta Obstet Gynecol Scand. 2009; 88(5): 528-35. Dekleva, B. Nasilje med vrstniki v šoli in v zvezi s šolo. Ljubljana: Inštitut za kriminalogijo pri Pravni fakulteti Ljubljana, 1996. Olweus, D. Trpinčenje med učenci. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 1995. Pušnik, M. Vrstniško nasilje v šoli. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo, 1999. Voukealatos, A. Health Promot J Austr. 2009 Apr; 20.(1); 26-30. Žorž, B. Stiska je lahko tudi izziv. Nova Gorica: Educa, 1997. Članek je bil že objavljen na 8. Kongresu zdravstvene in babiške nege v Mariboru. Ali so starejši ranljiva skupina? Doc. dr. Danica Železnik1 , Emilija Kavaš2 , VMS, dipl. org. menedž, Daniela Morec3 , dipl. m. s. 1 Alma mater Europea - Evropsko središče Maribor 1 Visoka šola za zdravstvene vede Slovenj Gradec 2 Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja 3 Dom starejših občanov Rakičan IZVLEČEK Izhodišča: Eden največjih problemov moderne družbe v razvitem svetu je staranje prebivalstva. Demografski trendi kažejo za Slovenijo tudi v prihodnje povečevanje števila starejših oseb. Spoštovanje med generacijami, med družinskimi člani, krajani, sodelavci, narodi, verami in vsemi drugimi skupinami je pogoj za kakovostno življenje in sožitje vseh ljudi, tako starejših kot mlajših, saj je marginalizacija čedalje večje množice starejših in z njo povezano staromrzništvo postalo stalnica v naši družbi. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako ranljivi so starejši, kako doživljajo starost in z njo povezane težave. Metode: Raziskovalni pristop je temeljil na kvantitativnem raziskovanju. Uporabljena je opisna raziskovalna metoda. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo ankete, kateri merski instrument je bil strukturiran vprašalnik, ki je obsegal demografske podatke in petintrideset trditev s področja samopodobe, samospoštovanja in ranljivosti. Trditve samospoštovanja so bile oblikovane s pomočjo Rosenbergove skale (1967), ostale trditve so bile oblikovane za potrebe raziskave. Raziskava je potekala od meseca januarja do sredine aprila 2011 v domovih starejših v Rakičanu, Murski Soboti, Beltincih, Lendavi in Ljutomeru. V raziskavi je sodelovalo 98 starejših. Rezultati raziskave so predstavili opis profila udeležencev, rezultate analize podatkov in pregled ugotovitev. Z višanjem starosti se povečuje tudi ranljivost in zaradi pešanja fizične moči potrebujejo veliko tuje pomoči (r=0,20; p=0,047), posledično se bolj počutijo kot številke (r=0,22; p=0,029). Razprava: Zaradi starostnih in bolezenskih sprememb lahko pri starejših pride do krize identitete. Ker se večina starejših ljudi težko odloči za odhod v dom starejših občanov in ker se mnogi težko prilagodijo in vživijo v institucionalno življenje, je med stanovalci domov starejših občanov kriza identitete pogosto prisotna. Ker smo želeli ugotoviti, kako doživljajo to krizo sodelujoči v raziskavi, smo jih spraševali o njihovi ranljivosti. Raziskava ni potrdila naših domnev, da so starejši v institucionalnem varstvu ranljiva skupina ljudi. 72 zbornik StrokovneGa Seminarja 2011 � Strokovno društvo medicinSkih SeSter, babic in zdravStvenih tehnikov Pomurja Strokovno društvo medicinSkih SeSter, babic in zdravStvenih tehnikov Pomurja � zbornik StrokovneGa Seminarja 2011 73 UVOD Z ranljivimi skupinami označujemo skupine, pri katerih se prepletajo različne prikrajšanosti (na primer, materialna oz. finančna, izobrazbena, zaposlitvena, stanovanjska) in ki so pri dostopu do pomembnih virov pogosto v izrazito neugodnem položaju. Gre za skupine, ki so zaradi svojih lastnosti, oviranosti, načina življenja, življenjskih okoliščin in ali pripisane stigme pogosto manj fleksibilne pri odzivanju na hitre in dinamične spremembe, ki jih prinaša sodobna družba in manj konkurenčne na področjih, ki delujejo po načelih tekmovalnosti in kjer so viri omejeni. Te skupine so pogosto odrinjene na družbeno obrobje (marginalizirane) ter ogrožene s socialno izključenostjo.
Ranljivost pomeni izpostavljenost telesnemu in/ali čustvenemu trpljenju, prizadetosti ali poškodbi. To je povezano s človekovo nezmožnostjo, da bi obdržal nadzor nad svojim življenjem in se zavaroval pred tem, kar ogroža njegovo identiteto. Integriteta pomeni, da ima človek nadzor nad svojim življenjem (položajem), da se zmore zaščititi in ohraniti človeško dostojanstvo, da je individuum, da ni niti telesno, niti čustveno prikrajšan, prizadet, okrnjen in da je v čim boljšem stanju, oziroma čim bolj zdrav in neprizadet. Raven ranljivosti se spreminja in je odvisna od okoliščin, ki vplivajo na sposobnost obvladovanja položaja in od dejavnikov, ki so ogrožali njegovo integriteto. Dejavniki, ki vplivajo na ranljivost starejših, so bolezen, poškodba ali prizadetost (resnost, zvrst, potek) in z njimi povezane aktivnosti. Odvisnost, ki je posledica poškodbe, bolezni ali prizadetosti ali diagnostičnih ali terapevtskih intervencij, starost … Starejši ljudje so precej ranljivi, kar je posledica procesov staranja, nesorazmerje moči med starejšim in tistimi, ki zanj skrbijo - zloraba moči, pomanjkljive informacije, izguba identitete/individualnosti. Raven ranljivosti se lahko pri posamezniku v različnih situacijah in različnih obdobjih spreminja (Trbanc, 2011). Staranje je proces, ki se začne že ob rojstvu. Čeprav se v mlajših starostnih obdobjih ne zavedamo sprememb, ki prihajajo z leti, se vsi staramo že od tistega trenutka, ko smo se rodili. Do tridesetega leta te spremembe označujemo kot razvoj in zorenje, po tej starosti pa prihaja do dodatnih sprememb, ki pomenijo počasno in normalno slabšanje vseh organskih sistemov. Ta pojav imenujemo senesenca. Senesenca vpliva na to, da se poveča občutljivost za različna obolenja. To je zadnja stopnja v razvoju organizma (Hooyman, Asuman, Kiyak, 2007). Vlada mišljenje, da so pogosto s starostjo ljudje veliko bolj ranljivi, občutljivi in nepredvidljivi kot v mladih in srednjih letih. Staranje organizma je fiziološki proces, zato ga ne moremo preprečiti, lahko pa ga upočasnimo, in to predvsem z odstranjevanjem dejavnikov, ki povzročajo bolezensko staranje. OBLIKOVANJE PREDSTAVE O SEBI Na oblikovanje predstave o sebi vplivajo vsa življenjska okolja in vsi medosebni odnosi, ki jih posameznik vzpostavlja v teh okoljih, prav tako pomembno pa vpliva tudi prevladujoča družbena vloga, ki jo je posameznik sprejel v teku življenja. Pri razvoju identitete je najpomembnejši element, brez katerega ne moremo govoriti o razviti identiteti, sprejetje samega sebe z vsemi svojimi omejitvami, prednostmi in pomanjkljivostmi. Vse te spretnosti in sposobnosti pa se lahko pridobijo le v procesih vsakodnevnega komuniciranja v socialnih okoljih. Tako kot za vsako družbeno vlogo, veljajo tudi za vlogo medicinske sestre določena pravila, norme vedenja, nanjo se vežejo posebna pričakovanja in predstave, kakšen naj bo posameznik, ki je sprejel vlogo medicinske sestre. Pri odraslem je pomembna značilnost oblikovanja predstave o sebi tudi to, da to ni več enosmeren proces. Odrasli imamo to moč, da sami aktivno posegamo v oblikovanje predstave o sebi (Škerbinek, 2000 str. 11). Posameznikova identiteta je to, kar ga opredeljuje in mu omogoča samo opredeljevanje ter prepoznavanje samega sebe. Odgovarja na stalno prisotna vprašanja, kot so: »Kdo sem?«, »Kaj sem?«, V čem je moj smisel?« Mnogi avtorji jo delijo v tri temeljne kategorije: identiteta kot samopodoba, identiteta kot kompleks pripisanih lastnosti in identiteta kot značilnost družbenih sistemov. Zaradi starostnih in bolezenskih sprememb lahko pri starejših pride do krize identitete. Ker se večina starejših ljudi težko odloči za odhod v dom starejših občanov in ker se mnogi težko prilagodijo in vživijo v institucionalno življenje, je med stanovalci domov starejših občanov kriza identitete pogosto prisotna. Medicinske sestre morajo biti na ta vidik pozorne in občutljive, saj morajo skrbeti za zadovoljevanje ne samo fizičnih, ampak tudi psihosocialnih potreb (Zaletel, 2009, str. 183). 74 zbornik StrokovneGa Seminarja 2011 � Strokovno društvo medicinSkih SeSter, babic in zdravStvenih tehnikov Pomurja Strokovno društvo medicinSkih SeSter, babic in zdravStvenih tehnikov Pomurja � zbornik StrokovneGa Seminarja 2011 75 STIGMA Stigma je razpoznavni znak, ki vzpostavlja mejo med stigmatiziranimi osebami (kamor posamezniki starejše uvrščajo), in drugimi s pripisovanjem negativnih lastnosti stigmatiziranim osebam. Številne bolezni, ne le duševne, so stigmatizirane predvsem zato, ker predstavljajo neskladnost s socialno normo. Stigmatizacija pogosto vodi k podcenjevanju, nepopolni diagnozi in nezadostnemu zdravljenju (Kuklec, 2010, str. 195). Urinska inkontinenca (s katero se nekateri starejši srečujejo) pomeni nehoteno uhajanje urina, ki osebi povzroči socialni in higienski problem. Z njo so povezani tudi nastanek stresa in depresije, socialna izolacija, stigmatizacija, osamljenost, slabše splošno počutje, zmanjšana samozavest, neodvisnost in delovna učinkovitost posameznika. Najpogostejši dejavniki tveganja za nastanek urinske inkontinence so veliko število porodov, starost, težko fizično delo ter neutrjenost mišic medeničnega dna. Pogosto je lahko glavna ovira za učinkovito obravnavo urinske inkontinence pomanjkanje komunikacije med prizadetimi osebami in zdravstvenimi delavci ter nezadostna ozaveščenost zdravstvenih delavcev o problematiki urinske inkontinence (Hlebš, 2008 str. 261). Kot navaja Železnik, (2010), poznavanje poteka življenja starega človeka olajša razumevanje njihovega načina samooskrbe. Poznati je potrebno tudi njihov odnos do zdravja, njihovo stališče do zdravega načina življenja, do medčloveških in medgeneracijskih odnosov, do spoštovanja, strpnosti in solidarnosti, predvsem pa njihovo mnenje o tem, ali sami obravnavajo starost kot enakovredno življenjsko obdobje. METODA Uporabljena je bila kvantitativna metoda raziskovanja, katere merski instrument je bil vprašalnik, oblikovan za potrebe raziskave. Sestavljen je bil iz demografskih podatkov (spol, starostna skupina, stopnja izobrazbe, zakonski stan) in iz petintridesetih trditev, ki so se nanašala na samopodobo, samospoštovanje in ranljivost. Udeleženci raziskave so vrednotili postavke na ocenjevalni lestvici Likertovega tipa od 1 (popolnoma drži) do 5 (sploh ne drži). Pri raziskavi so sodelovali študenti Alme mater Europea, Evropskega središča Maribor, v času kliničnega usposabljanja pri predmetu Zdravstvene nege starostnika z gerontologijo. V vzorec smo zajeli 98 starejših oseb, ki so bili nastanjeni v domovih za starejše v Pomurju. Vsi stanovalci so sodelovali prostovoljno, zadoščeno je bilo vsem etičnim kriterijem (informiran pristanek za sodelovanje, anonimnost, zaupnost in natančnost podatkov), ki so se upoštevali v času raziskovanja. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali se starejši ljudje nastanjeni v domovih za starejše počutijo ranljive. Raziskava je potekala od meseca januarja do sredine aprila 2011. Raziskovalno vprašanje Ali so starejši ranljiva skupina ljudi? Rezultati Tabela 1: Opis vzorca n=98 % Spol moški 29 29,6 ženski Zakonski stan 69 70,4 poročen/v partnerstvu 11 11,2 neporočen 16 16,3 ovdovel-a 62 63,3 razvezan-a 9 9,2
Page 1 and 2: ZBORNIK STROKOVNEGA SEMINARJA MEDIC
Page 3 and 4: Zbornik strokovnega seminarja 2011
Page 5 and 6: 6 zbornik StrokovneGa Seminarja 201
Page 7 and 8: sti«. Skrivnost le-te je v odprti
Page 9 and 10: Priporočila vodstvu: 1. Vodstvo bo
Page 11 and 12: Odkrivanje kolonizacij z ESBL Nosil
Page 13 and 14: Za konec si lahko zaželimo, da bi
Page 15 and 16: 1. Zdravila imate shranjena ločeno
Page 17 and 18: • Varno ravnanje z zdravili v skl
Page 19 and 20: Graf 1: Pridobitev licence Zbornice
Page 21 and 22: davanja, si želi slaba desetina an
Page 23 and 24: Vaskularna demenca zajema 5 do 10 %
Page 25 and 26: 1. DIHANJE 2. HRANJENJE IN PITJE 3.
Page 27 and 28: • MONITOR - MS/ZT ima kontinuiran
Page 29 and 30: • PREPREČEVANJE NASTANKA RAZJED
Page 31 and 32: turo in vlažnost rane, ne povzroč
Page 33 and 34: starostnika. Z uporabo sodobnih obl
Page 35 and 36: In this study we wanted to determin
Page 37: Tabela 12: Reakcija ob nasilju. Kaj
Page 41 and 42: Skupine za samopomoč kot pomemben
Page 43 and 44: ZANESLJIVOST VZORCA Vprašalnik je
Page 45 and 46: Pri ugotavljanju zadovoljstva z ži
Page 47 and 48: mnenje) 2001/3. Vprašalnik smo dop
Page 49 and 50: Zajtrk in kosilo sta obroka, ki se
Page 51 and 52: Abrahamovih 50 let Strokovnega dru
Page 53 and 54: Župan mestne občine Murska Sobota
Page 55 and 56: Aktivnosti v Strokovnem društvu MS
Page 57 and 58: PZ Žarek, koncert Žitara vas na a
Page 59 and 60: hvala dijakom in mentorju, ki so na
Page 61 and 62: Skrb za očesnega urgentnega pacien
Page 63 and 64: Strokovno srečanje s čajanko −
Page 65 and 66: Kakovostna in specifična obravnava
Page 67 and 68: Naše druženje se je nadaljevalo z
Page 69: Ženski pevski zbor DMSBZT Pomurja

medicinske sestre in babice zagotavljamo dostopnost in enakost ...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?