medicinske sestre in babice zagotavljamo dostopnost in enakost ...

Skupine za samopomoč kot pomemben
dejavnik zadovoljstva z življenjem starejših
1 Doc. dr. Danica Železnik,
2 Emilija Kavaš, VMS, dipl. org. menedž,
3 Zlatka Lebar, univ. dipl. pedagog
1 Alma mater Europea – Evropsko središče Maribor
2 Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurje
3 Srednja Zdravstvena šola Murska Sobota
IZVLEČEK
Izhodišča: V kontekstu družinskega življenja ima staranje prebivalstva pomembno posledico, in sicer
vprašanje skrbi za starejše ljudi. Pri tem gre za razmerje med državo in družino ter delitev odgovornosti
za oskrbo starejših ljudi med njima. Posameznik ni izolirana entiteta, ampak je v življenju povezan
z drugimi ljudmi. Zato imajo pomembno vlogo v skrbi za starejše ljudi skupine za samopomoč.
Metoda: Podatke smo zbirali s pomočjo vprašalnika, ki nam je služil kot raziskovalno orodje. Izbrana
populacija so bili udeleženci Skupin za samopomoč v Pomurju. Uporabili smo kvantitativno
metodo raziskovanja, za izvedbo katere smo si pridobili informirano soglasje vseh sodelujočih. V raziskavi
so sodelovali študenti Alme mater Europea - Evropskega središča Maribor v času opravljanja
kliničnega usposabljanja, katerim smo raziskovalci posredovali natančna navodila o sami izvedbi raziskave.
Namen raziskave je bil izvedeti kako so starejši, ki so vključeni v skupine za samopomoč, zadovoljni
s svojim življenjem. Raziskava je potekala od meseca januarja do sredine aprila 2011.
Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih 148 respodentov, ki so bili vključeni v Skupine za samopomoč.
Povprečna starost je bila 75, 8 let; najmlajši sodelujoči v raziskavi je bil star 52 let, najstarejši
pa 96 let. Ženske manj soglašajo, da so bile kot otrok odrinjene (p=0,009), bolj soglašajo,
da so morale biti zadovoljne s tem, kar jim življenje prineslo (0,016),s svojim življenjem so tudi bolj
zadovoljne (0,028) in manj soglašajo, da se jim včasih zdi, da niso nič prida (p=0,008).
Razprava: Skupine za samopomoč so osebna povezava zainteresiranih ljudi, ki temeljijo na
samo iniciativi v skupni potrebi težavi ali stiski. To je sodobna oblika ne krajevnega sosedstva, ne
krvnega sorodstva, velike družine, saj se ljudje v njih počutijo in delujejo kot enkratne osebe. Večina
starejših vključenih v Skupine za samopomoč je na splošno zadovoljnih s svojim življenjem, kar
je pokazala tudi naša raziskava.
UVOD
Staranje je normalno biološko dogajanje, ki ga doživi vsako živo bitje. Človekovo staranje
ima mnogo bioloških, pa tudi socialnih, družbenih in ekonomskih značilnosti. Poteki bolezni
so v starosti svojevrstni, obolevanje starostnikov pa je pogostejše. Z daljšanjem pričakovane
življenjske dobe narašča tudi število starostnikov. Mnogi dejavniki, kot so zdravje,
zmožnost delovanja, funkcionalna sposobnost, socialna blaginja in zdravstvena oskrba,
vplivajo na starostnika in ostati v domačem okolju do smrti. Pri tem ima samooskrba posameznika
zelo velik pomen. Praktična samooskrba odseva osebni, individualni stil in prilagoditev,
ki je specifična za starostnikovo zgodovino, dejanske okoliščine in njihov pogled v
prihodnost. Poznavanje poteka življenja starega človeka olajša razumevanje njihovega nači-
na samooskrbe. Poznati je potrebno tudi njihov odnos do zdravja, njihovo stališče do zdravega
načina življenja, do medčloveških in medgeneracijskih odnosov, do spoštovanja, strpnosti
in solidarnosti, predvsem pa njihovo mnenje o tem, ali sami obravnavajo starost kot
enakovredno življenjsko obdobje.
Ohranjanje aktivnosti starostnikov na vseh področjih in povečevanje števila let, ki jih preživijo
v zdravju, kakor visoka raven samooskrbe, so prav gotovo cilji ki bi si jih morala postaviti
vsaka družba. Na področju zdravstvene skrbi za starostnike je potrebno zmanjševati razlike v
zdravju starejših in omogočati čim daljše samostojno življenje v domačem okolju ter celostno
interdisciplinarno oskrbo na domu ali v instituciji, ko starejši človek ni več sposoben samostojnega
življenja. To naj bi dosegli z ustrezno javno in zdravstveno politiko ter službami in programi,
ki bodo starejšim omogočali uporabljati preostale zmožnosti, zagotovili pa tudi dostop
do primernega zdravstvenega varstva ter drugih storitev, pripomočkov in pomoči. Ocena samooskrbe
starostnika ima izjemno pomembno vlogo za kakovostno izvajanje sodobne zdravstvene
obravnave in predstavlja izziv in obvezo vseh, ki delujejo na tem področju. Zato je raziskovalno
delo na področju gerontologije nujno potrebno, saj bo pomembno pripomoglo k izdelavi
slovenskega modela samooskrbe starostnikov, ki živijo v domačem okolju in s tem k
kakovostnejši obravnavi posameznika in njegovemu zadovoljstvu z življenjem.
Samopomoč je socialni vzgib v človeku, da poskuša sam opraviti s svojimi stiskami ali
okrepiti svojo socialno klenost za kljubovanje težavam. Samopomoč obsega dvoje: Oseben
spopad s svojo lastno stisko in skupno odpravljanje stisk in urejanje težav v okviru družine,
sorodstva, prijateljstva, sosedstva in drugih skupin.
SKUPINE ZA SAMOPOMOČ
So osebna povezava zainteresiranih ljudi, ki temeljijo na samoiniciativi v skupni potrebi težavi
ali stiski. To je sodobna oblika ne krajevnega sosedstva, ne krvnega sorodstva, velike
družine, saj se ljudje v njih počutijo in delujejo kot enkratne osebe in se kličejo praviloma z
osebnimi imeni. Če prenesemo to teoretično definicijo na skupine starejših za samopomoč
in jih definiramo z vidika osnovne funkcije, so naloge le-teh naslednje:
• Pomoč proti osamljenosti starejših
• Pomoč proti doživljanju nesmiselnosti življenja na stara leta
• Pomoč proti medsebojni ločenosti treh generacij
78 zbornik StrokovneGa Seminarja 2011 � Strokovno društvo medicinSkih SeSter, babic in zdravStvenih tehnikov Pomurja Strokovno društvo medicinSkih SeSter, babic in zdravStvenih tehnikov Pomurja � zbornik StrokovneGa Seminarja 2011 79