medicinske sestre in babice zagotavljamo dostopnost in enakost ...

In this study we wanted to determine whether the present violence among students at
school and among students in practical classes in clinical practice. We wanted to identify differences
and connections between violence in both these environments. We were interested
in the reasons for the presence of violence, which are made of and among the students.
The study used the descriptive method of quantitative social research. As a research instrument
was administered questionnaire, which contained 36 questions open and closed. The
research was conducted at a secondary medical school Murska Sobota during class hours.
36 (36 %) of students believe that school is violent, this was not agreed 64 (64 %) of surveyed
students.
Derived from empirical data is found to be most common incumbents of violence
at school or classmates. peers, as the perpetrators of physical violence to
peers opted for all respondents. For the perpetrators of psychological violence are
held for their peers 89 % of respondents. In practical teaching of physical violence
is low, because the affirmative answer only 3 % of the surveyed students, but more
psychological (56 %) by 42.5 % in patients and in place using 24 % or classmates.
Physical violence in school has experienced 27 % of respondents in practical classes of 3 %
of respondents.
The most frequent violence, psychological violence (incumbents classmates, the most
common form is insulting, abusive). When physical violence is the most common form of
prerivanje.Za every action there is a reason we are looking for solutions in the core of the
problem, it is necessary to solve problems in its aetiology.
Key words: violence, adolescent, school environment, practical teaching
UVOD
V zadnjem času zelo veliko govorimo o medsebojnih odnosih med ljudmi in problemih, ki
pri tem nastajajo. Vrednote v družbi se spreminjajo in na to vpliva več dejavnikov. Veliko se
govori o materialni naravnanosti ljudi, da so delodajalci v službah zelo zahtevni in za svoje
interese uporabljajo različne instrumente nasilja, še posebej mobing. Ker se sistem oblikovanja
vrednot začenja že v zelo zgodnjem obdobju otroštva in mladostništva, so v vzgojno-izobraževalnih
institucijah zelo usmerjeni v doseganje učnih ciljev in pridobivanja čim
boljših ocen. Uporabljamo različne načine za dosego svojih osebnih in poslovnih ciljev.
Tako je postala neustrezna komunikacija in uporaba vseh vrst nasilja, kot žal že sestavni
del našega družinskega in poslovnega življenja. Nasilje v takšni ali drugačni obliki uporabljamo
tako pogosto, da je postalo sestavni del naših življenj in ga včasih sploh ne opazimo.
Ob tem pa seveda moramo poudariti, da vseh oblik nasilja ne smemo enačiti, saj imajo
ene oblike močnejše posledice kot druge. Pri vseh oblikah pa gre za izvajanje moči močnejšega
nad šibkejšim.
Postavljena so bila naslednja raziskovalna vprašanja:
Ali je v šolskem okolju in pri praktičnem pouku prisotno nasilje?
Kdo najpogosteje vrši nasilje nad dijaki v šolskem okolju in kdo pri praktičnem pouku?
Kakšne vrste nasilja doživljajo dijaki v šolskem okolju in pri praktičnem pouku?
NASILJE MED MLADOSTNIKI
Vse dejavnike, ki vplivajo na duševnost in obnašanje, že po tradiciji delimo na tri velike
skupine: dednost, okolje in lastno dejavnost. Dednost je potencial, ki je zapisan v naših genih
in na njih imamo zelo mali vpliv. Dejavnika okolja in samodejavnosti pa sta dosti bolj
razgibana, saj je odvisno, kako se bosta uresničila. Pod vlogo bioloških faktorjev spada vloga
temperamenta vsakega posameznika. Tu imamo opravka z zelo mirnim in tudi hiperak-
tivnim otrokom. Ob tem ne smemo pozabiti na vpliv spola, saj so fantje ponavadi bolj agresivni
v stikih z vrstniki. Hiperaktivnost je namreč bolj značilna za fante. Le-to pa povezujemo
s slabšo pozornostjo, nemirom in slabšim učnim uspehom (Pušnik, 1999, str. 10,11).
Pogosto si postavljamo vprašanja o deviantnem obnašanju mladostnikov, kaj jih je do tega
pripeljalo. Za vsako stanje in vrsto obnašanja nekje obstaja vzrok. Pojav nasilja med mladostniki
je področje, kateremu v zadnjem času posvečamo več pozornosti. Danielsson (2009,
str. 1) v svojem članku opozarja, da WHO opisuje nasilje med mladimi kot svetovni zdravstveni
problem. Ob tem pa je še poudaril, da je nasilje med mladostniki slabo raziskano
in bi bilo potrebno na tem področju nekaj narediti. Vključiti bi se morala tudi javna zdravstvena
politika, ki bi bila usmerjena v preventivo in razreševanje mladostniškega nasilja
(Voukealatos, 2009, str. 1).
O trpinčenju ali nasilju med mladostniki govorimo, kadar je posameznik v daljšem obdobju
večkrat izpostavljen agresivnemu vedenju ali negativnim dejanjem, ki jih je povzročil
vrstnik ali skupina vrstnikov (Olweus, 1995, str. 25).
Bistvo tega je, da smo vsi občasno podvrženi agresivnemu vedenju, ki nam jih povzročijo
ljudje okoli nas in nas ta dogodek notranje prizadene, vendar redka in občasna izpostavljenost
tem dejavnikom nas morda celo notranje okrepi, nasilje pa se smatra kot nenehno
in dolgotrajno izpostavljenost tem negativnim dejavnikom.
Žorž (1997, str. 97) navaja, da se večina nasilja se dogaja na besedni ravni in izhaja
iz predsodkov in stereotipnih prepričanj, zaradi katerih se do ljudi, na katere navezujejo
predsodke vedejo drugače kot do drugih. Očitno je torej postalo tudi to, da je pomembnejše
od travmatskega doživljanja to, kar nekdo kasneje razvija v sebi, kar sledi in se še vedno
dogaja.
Metode:
Uporabljena je bila kvantitativno deskriptivno metodo družboslovnega raziskovanja. Raziskava
je temeljila na študiju znanstvene in strokovne literature ter člankov. Kot instrument
raziskave je bil uporabljen anketni vprašalnik, ki je vseboval 36 vprašanj odprtega in zaprtega
tipa.
Raziskava je potekala na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota v času razrednih ur od 1.
9. 2009 – 1. 10. 2009.
V anketi je sodelovalo 100 dijakov tretjih in četrtih letnikov Srednje zdravstvene šole Murska
Sobota. Sodelovanje je bilo prostovoljno.
Anketirancem je bila zagotovljena anonimnost podatkov. Seznanjenji so bili z namenom
in cilji raziskave ter opozorjeni, da je sodelovanje v raziskavi prostovoljno in da imajo pravico
zavrnitve.
Pred pričetkom raziskave je bilo pridobljena pisno soglasje vodstva Srednje zdravstvene
šole Murska Sobota.
Rezultati:
Tabela 1: Občutek dijakov o pogostosti nasilja v šoli.
Ali imaš občutek,
da je na vaši šoli pogosto prisotno nasilje?
število delež v %
da 36 36
ne 64 64
66 zbornik StrokovneGa Seminarja 2011 � Strokovno društvo medicinSkih SeSter, babic in zdravStvenih tehnikov Pomurja Strokovno društvo medicinSkih SeSter, babic in zdravStvenih tehnikov Pomurja � zbornik StrokovneGa Seminarja 2011 67