medicinske sestre in babice zagotavljamo dostopnost in enakost ...

Vaskularna demenca zajema 5 do 10 % vseh demenc. Je posledica infarkta ali več infarktov
možganov in žilne bolezni. Najpogosteje se začne med 60. in 70. letom. Začetek je pogosto
nenaden. Bolezen lahko spremljajo glavoboli, vrtoglavica, žariščni nevrološki znaki,
motnje spomina, spanja, osebnostne spremembe. Pogostejša je pri bolnikih z anamnezo
hipertenzije.
Frontotemporalne demence zajemajo čelne in senčnične režnje, zgodaj se pojavijo spremembe
osebnosti, čustvena zbledelost, motnje govora, nato motnje spomina (Bryden. C.
(2005). Pogosto so prvi znak te vrste demenc spremembe osebnosti in socialnih veščin.
Kažejo se z neustreznim vedenjem v dani situaciji, kot so neprimerne šale, nepredvidljivi
odzivi in razburljivost. Pojavijo se nove oblike vedenja kot so kraje, nabiranje nekoristnih
predmetov, branje ene in iste knjige, drgnjenje rok, ploskanje in podobno. Spremene se
prehrambene navade, zanemarjen je osebni izgled in osebna higiena.
Demenco povzroča več kot 200 bolezni. Lahko so posledica infekcij (HIV, TBC), poznamo
toksične demence kot posledica kroničnih zastrupitev (svinec, aluminij) in demence
metabolne etiologije.
Reverzibilne demence so med drugim posledica hipotireoze, hipovitaminoza B 12 itd.
Slika 1: Primer vaskularne demence na CT. S puščicami so označene nekroze
kot posledica žilne okluzije.
STOPNJE DEMENCE
• Lahka I ali začetni stadij.
• Srednje huda ali II stadij, kjer so zmerne spremembe, srednje razvita oblika.
• Huda demenca, III stadij ali zadnji.
Lahka demenca
Človek je sposoben skrbeti sam zase, opravlja lahka vsakdanja opravila, ki jih zna že od
prej. Ne zmore pa se naučiti novih opravil. Ob tem ne najde besed, jih nadomešča z opisovanjem,
govor je upočasnjen, išče stvari, je nespeč, potrt, depresiven, osebnostno spremenjen
in se umika iz socialnega okolja.
Srednje huda demenca
Onesposobi človeka za kakršno koli poklicno delo, precej oslabijo sposobnosti za vsakdanja
življenjska opravila. Človek je odvisen od pomoči drugih in je tvegano, če živi sam.
Zmanjšan je spomin za pretekle dogodke, močno so izražene motnje razumevanja, govor
ni tekoč, orientacija je pomanjkljiva, je blodnjav, prisotno je tavanje, fizična in verbalna
agresivnost, depresija, opažamo vznemirjenost in inkontinenco.
Huda oblika demence - zadnji ali končni stadij
Huda izguba spomina. Ne prepoznajo sebe, ne svojih bližnjih. Veliko spijo, običajno so inkontinentni
za urin in blato. Prisotne so hude težave pri požiranju, s hrano v ustih ne vedo,
kaj početi. Ne zmorejo besedne komunikacije, večkrat zavzamejo položaj fetusa, so vsestransko
ranljivi, prisotna je izrazita potreba po negi. V tej fazi jih pogosto usmerijo v domove
starejših občanov.
Vzroki za nastanek demence
• So pogosto degenerativni, tu je najpogostejša oblika demence Alzheimerjeva. Če nastopi
že po 40. letu, govorimo o presenilni ali predstarostni demenci, po 65. letu starosti
pa je senilna demenca.
• Cerebrovaskularne bolezni (ateroskleroza)
• Pomanjkljiva preskrba s kisikom kot posledica izgube krvi, dehidracije, visoka ali nizka
telesna temperatura, RR.
• Bolezni presnove: diabetes, celiakija, motnje v delovanju ščitnice, ledvične bolezni
• Alkohol, nekatera zdravila
• Poškodbe glave
• Vnetja in novotvorbe
Značilni znaki demence
• Motnje čustvovanja, socialnih stikov in vedenja: razdražljivost, jezljivost, sumničavost,
beganje, nespečnost, nočni nemir, depresivnost;
• Telesne motnje: motnje gibanja, nepomičnost, inkontinenca, motnje hranjenja in požiranja;
• Motnje kognitivnih-spoznavnih funkcij: spominske motnje, dezorientacija, neustrezno
vedenje, oteženo prilagajanje na spremembe, izguba intelektualnih sposobnosti,
izguba sposobnosti presoje, zmanjšana sposobnost govora, motnja pozornosti.
KOMUNIKACIJA Z DEMENTNIM STAROSTNIKOM
Zahteva veliko spretnosti, znanja, veščin, časa in empatije. Pomembna je verbalna in neverbalna
komunikacija. Da pritegnete pozornost osebe, osebo pokličete z imenom ali priimkom,
uporabljate običajne, enostavne besede, stavke, govorite počasi, vendar ne šepetajte.
Navodila naj so postopna, potrebno je vzpodbujati človeka. Govoriti z mirnim glasom,
vzpostaviti očesni kontakt. V stavku naj bo le eno navodilo, ob ponavljanju navodil,
jim ponoviti enako. Pri komunikaciji si bodimo vedno nasproti drug drugega. Bodimo nežni!
Ob primeru depresivnosti poskusimo pogovor usmerjati na pozitivne stvari. Ob jezljivosti
preslišati očitke. Sumničavosti ne bomo odpravili z dokazovanjem ali prepirom. Vedno
poskušajmo delovati kot profesionalci. Ob primeru begavosti ga zamotimo. Izogibamo
se motečim dejavnikom, npr. pogovor ali hranjenje ob TV. Nočni nemir poskušamo zmanjševati
z obleko, zračenjem, primerno temperaturo, zvečer jih preoblečemo v pižamo. Podnevi
naj le počivajo!
Dosledno uporabljajmo negovalne in ortopedske pripomočke kot so očala, bergle, hojica.
Ne pohvalimo ali grajamo osebe, temveč vedno le dejanje.
42 zbornik StrokovneGa Seminarja 2011 � Strokovno društvo medicinSkih SeSter, babic in zdravStvenih tehnikov Pomurja Strokovno društvo medicinSkih SeSter, babic in zdravStvenih tehnikov Pomurja � zbornik StrokovneGa Seminarja 2011 43