dnevne priprave - Praktik

RAZRED: 4
UČITELJ:
UČNI SKLOP: DELI CELOTE
ČASOVNI OKVIR: 6‐ 8 ur
CILJI UČNEGA SKLOPA:
• učenec spozna dele celote – kaj ta pojem pomeni,
• ulomke zna zapisovati,
• na sliki in modelu ponazori zapisani ulomek in s slike ali modela zapiše primeren ulomek,
• isto količino, pobarvano na sliki, ponazori z različnimi ulomki,
• smiselnost uporabe ulomkov najde v vsakdanjem življenju.
•
VSEBINE UČNEGA SKLOPA:
• DELI CELOTE
• POIMENOVANJE DELOV CELOTE
• ULOMEK‐ ZAPIS
• POIMENOVANJE DELOV ULOMKA
MINIMALNI:
• na modelu in na sliki razdeli celoto na
enake dele in del celote poimenuje.
STANDARDI ZNANJA:
METODE UČENJA:
razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom
TEMELJNI:
• razdeli celoto na enake dele,
• dele celote poimenuje,
• dele celote zapiše z ulomkom.
OBLIKE DELA:
Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo,
drugačne razlage, individualizacija
KOGNITIVNI KONFLIKT:
Anže in Neža sta si po napornem pisanju domače naloge zaželela nekaj sladkega. V hladilniku sta našla samo eno
čokolado. Hotela sta jo dati na pol, Anže je hotel večjo polovico, a mu je Neža razložila, da ena polovica ne more
biti večja od druge. Anže nejevoljen ugotovi, da je matematika vsepovsod, tudi pri deljenju čokolade na polovico.
Učitelj razdeli čokolado na dva enaka dela.
Profesor Umko pojasni, da lahko nekatere stvari in pojme razdelimo na dele. Če so vsi deli enako veliki, jih
poimenujemo polovica, tretjina, jih zapišemo z ulomkom, kjer nad ulomkovo črto zapišemo število delov, ki jih
imamo, pod ulomkovo črto pa zapišemo število vseh delov celote.
AKTIVNOST UČENCEV:
8. ura
Učenci naj narišejo polovico in dve tretjini pice. Ugotovijo, kdo je pojedel večji kos pice.
Ugotovijo enake dele celote – polovico – in s pravilnim zaporedjem črk ugotovijo geslo.
Ob reševanju nalog krepijo prostorske predstave.
Učenci si pomagajo z risanjem celote, ki jo razdelijo na toliko delov, kot piše v posamezni celoti, in pobarvajo
ustrezen del celote. Nato primerjajo dele med sabo.
Nadaljevanje zaporedja v prvem primeru zahteva manjšanje imenovalca, v drugem pa števca. Smiselno
je, da spodbudimo učence k razmišljanju, kaj se v prvem in drugem primeru dogaja z velikostjo delov
celote.
Sklepajo, kateri del celote sledi v balonu in košari, ter primerjajo po velikosti.
Narišejo si mušnico s pikami. Število pik največje in najdebelejše si lahko narišejo v toliko kupčkov, kolikor
znaša števec pri ostalih mušnicah.
DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI:
geoplošča, modeli geometrijskih teles, različni listi, sadeži, predmeti različnih oblik, modeli ulomkov