dnevne priprave - Praktik

RAZRED: 4 

UČITELJ: 

UČNI SKLOP: MNOŽENJE Z DVOMESTNIM ŠTEVILOM ČASOVNI OKVIR: 8 ‐ 10 ur 

CILJI UČNEGA SKLOPA: 

• zna oceniti rezultat 

• razume problem 

• zna pisno množiti z dvomestnim številom v množici naravnih števil do 1000 

• zna reševati matematične probleme 

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: 

• MNOŽENJE Z VEČMESTNIMI ŠTEVILI 

• MNOŽENJE Z 10 IN 100 

• ZAMENJAVA FAKTORJEV 

• VEČ, MANJ 

STANDARDI ZNANJA: 

MINIMALNI 

TEMELJNI 

• pisno množi do 1000 

• množi do 1000 

• uporablja pojem je večkratnik 

METODE UČENJA: 

razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom 

OBLIKE DELA: 

Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, 

drugačne razlage, individualizacija 

KOGNITIVNI KONFLIKT: 

Neža pomaga Anžetu pri reševanju domače naloge. Neža prosi brata za pomoč, ki ju potolaži, da 

množenje z dvomestnim številom ni bistveno drugačno od množenja z enomestnim. 

Profesor Umko Anžetu razloži postopek množenja. Pozoren mora biti najprej na množenje z 

deseticami, nato z enicami, na koncu pa sešteje delna zmnožka. 

AKTIVNOST UČENCEV: 

1. ura 

Ponovimo pesmico: 

V šolo zjutraj odhitimo, 

se poštevanko učimo. 

Tri krat štiri je dvanajst, 

dva krat osem pa šestnajst. 

Koliko je pet krat sedem? (si izmislimo še druge faktorje) 

Učenci morajo znati poštevanko do avtomatizma. 

Igrica TOMBOLA. 

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: 

lističi iz kartona z napisanimi večkratniki, igra Tombola, Domine 

REFLEKSIJA: 

Skupaj z učenci naredimo pogled nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 4 

UČITELJ: 

UČNI SKLOP: MNOŽENJE Z DVOMESTNIM ŠTEVILOM ČASOVNI OKVIR: 8‐ 10 ur 












MINIMALNI 

TEMELJNI 






OBLIKE DELA: 








2. ura 


Igrica VEČKRATNIKI BUM. 

Z računi učenci utrdijo zapisana pravila. Le‐ta naj bi učenci usvojili skozi primere in vaje. 

Ponovijo postopek reševanja problemov. 

Ponovijo pravila množenja z 10 in 100, samostojno rešujejo primere. 

OREHEK: 

Učenci rešijo nalogo iz dodatnih nalog, pomembno je, da učenci sami ugotovijo, da naloga nima uporabnih 

podatkov in da take naloge ne morejo reševati. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 













MINIMALNI 

TEMELJNI 






OBLIKE DELA: 








3. ura 


Pravila množenja utrdijo z reševanjem konkretnih računov množenja, hkrati utrjujejo algoritem 

pisnega množenja, rešujejo v tabeli. 

Ponovijo postopek reševanja problemov in ugotovijo, da je 22 večkratnik števila 11. 

Na praktičnem primeru preizkusijo uporabnost zakona o zamenjavi faktorjev – zakon 

asociativnosti pri množenju. 

OREHEK: 

Rešijo nalogo, označeno z utežjo. 

S poskušanjem pridejo do pravilne rešitve, seveda pa bi približno računanje moralo skrčiti možni 

nabor. 

Povzetek v obliki miselnega vzorca. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 













MINIMALNI 

TEMELJNI 






OBLIKE DELA: 








4. ura 


Vaja dela mojstra, učenci množijo, sedaj že brez razpredelnice. Opozorimo jih na pravilno 

podpisovanje. Pri reševanju naloge ponovimo (učenci pa obkrožajo) 

največji zmnožek, zmnožke urejajo po velikosti, obkrožijo lihe zmnožke z 

modro, sode pa z zeleno. 

Vaje za pridobivanje algoritmov lahko razširimo z dodatnimi zahtevami. 

OREHEK: 

Učenci samostojno rešijo 2. nalogo iz DODATNIH nalog. Predstavijo svoje ugotovitve in jih razložijo. 



REFLEKSIJA: 

Skupaj z učenci naredimo pogled nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje. 

RAZRED: 4 

UČITELJ: 


CILJI UČNEGA SKLOPA:











MINIMALNI 

TEMELJNI 






OBLIKE DELA: 








5. in 6. ura 


Ponovimo enote za merjenje časa (dan, ura, minuta). 

Pozorni so na besedico manj. Ponovijo še računsko operacijo odštevanja. Izzovemo pa jih lahko 

tudi s številom dni v februarju, ki ni vsako leto enako. Natančno vprašanje zahteva natančen 

odgovor – izračunati. 

Pri nalogah so pozorni na besedico VEČ, rezultat najprej ocenijo, nato ga še enkrat pravilno izračunajo. 

Igrica TOMBOLA 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 








• MNOŽENJE Z VEČMESTNIMI ŠTEVILI





MINIMALNI 

TEMELJNI 






OBLIKE DELA: 








7. ura 


Sami naredijo majhno raziskavo, koliko odpadkov zbere njihova družina v enem tednu (ocenijo dnevno 

količino smeti, dovoljena je pomoč staršev). Svoje ugotovitve predstavijo. 

Naredijo in predstavijo rezultate raziskave o zbiranju odpadkov družine v poletnih mesecih – juliju in avgustu in 

zimskih mesecih decembru in januarju. Rezultate predstavijo sošolcem. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 













MINIMALNI 


TEMELJNI 


• uporablja pojem je večkratnik



OBLIKE DELA: 









8. ura 

Ponovimo izraz vsota in zmnožek, tabelo natančno izpolnijo, zgodbico ilustrirajo. 

Učence navajamo na natančnost pri reševanju problemov, raziskujemo zanimivosti števil. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 













MINIMALNI 

TEMELJNI 






OBLIKE DELA: 




Neža pomaga Anžetu pri reševanju domače naloge. Neža prosi brata za pomoč, ki ju potolaži, da




9. in 10. ura 


Samostojno naredijo načrt reševanja problema, rešujejo postopoma in so natančni. 

Nalogo rešijo s sklepanjem oz. z izločevanjem. 

Učenci si lahko pomagajo, tako da si izpišejo vsa imena in jih prečrtajo, ko preberejo trditev, ki to dokazuje. 

OREHEK: 

Reševanje nenavadnih zmnožkov ‐ glej DODATNE NALOGE. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 

UČNI SKLOP: ČAS ČASOVNI OKVIR: 6 ur 


• uporabljati pojma merska enota in mersko število, 

• meriti z izbrano enoto, 

• pretvarjati iz mnogoimenske v enoimensko enoto in obratno, 

• primerjati dve količini, računati s količinami, 

• uporabljati standardne enote in poznati pomen njihove uporabe. 


• ENOTE ZA MERJENJE ČASA 

• MERSKO ŠTEVILO IN MERSKA ENOTA 

• PRETVARJANJE ČASOVNIH ENOT 

• RAČUNANJE S STANDARDNIMI ČASOVNIMI ENOTAMI IN UPORABA 

MINIMALNI 


TEMELJNI 

• meritev zapisati z merskim številom in mersko 

enoto, 

• pretvarjati med dvema sosednjima enotama in 

računati s količinami. 



OBLIKE DELA: 




Neža in Anže se pogovarjata o različnih merskih enotah, s katerimi merimo čas (tisočletje , stoletje – starost 

dreves, pot do urarja – pol ure, čakanje – 10 minut ) . 

Ljudje so že v pradavnini uporabljali enoti za merjenje časa – dan in leto. Dan so določili na podlagi menjave 

dneva in noči, ki je posledica vrtenja Zemlje okoli svoje osi. Leto so določili na podlagi menjave letnih časov, 

ki so posledica kroženja Zemlje okoli Sonca. 

Profesor Umko razloži, da čas merimo s sekundami, minutami, urami, dnevi, leti, tedni, stoletji. 

1. ura 


V dvojicah poiščejo mesece in število njihovih dni‐ do podatkov naj pridejo sami. Dvojice med seboj 

tekmujejo, ugotavljajo, katera dvojica je porabila najmanj časa in katera največ. 

Učencem predstavimo najrazličnejše naprave za merjenje časa ‐ različne vrste ur. Predstavimo tudi prve 

ure – sončne. Učenci sklepajo, da so ljudje za merjenje časa najprej določili leto in nato dan, upoštevali so 

gibanje in vrtenje Zemlje. 

OREHEK: 

Učenci poiščejo, zberejo in predstavijo otroške pesmice, pregovore, izštevanke, v katerih se pojavlja ura. 

Poiščejo ljudska imena mesecev. 

Predstavijo različne koledarje. 


različne ure (štoparica, ročna ura, zapestna ura ...), koledarji, TV spored, vozni redi 

REFLEKSIJA:


RAZRED: 4 

UČITELJ: 














MINIMALNI 

TEMELJNI 


enoto, 





OBLIKE DELA: 




Neža in Anže se pogovarjata o različnih merskih enotah, s katerimi merimo čas (tisočletje, stoletje – starost 

dreves, pot do urarja – pol ure, čakanje – 10 minut ). 






2. ura 

S pomočjo slike določijo, koliko časa trajajo posnetki na DVD‐ju, garancija izdelka in potovanje. 

Učenci ustno s slik odčitajo datum oziroma čase. 

Ocenijo, koliko časa trajajo določene dejavnosti. Trajanje katere izmed danih dejavnosti lahko preverijo. 

Poiščejo lahko tudi časovno zelo kratko in zelo dolgo dejavnost in ju primerjajo. 

Ponovimo postopek reševanja problemov. Učenci ugotovijo, da je v besedilu preveč podatkov. Ugotovijo, 

koliko ur je odprta urarna in kolikšen del dneva je to. Učenci sestavljajo čim boljša vprašanja, v katerih bi 

uporabili podatke iz druge povedi naloge. 

OREHEK: 

Igrica URA JE ENA, MEDVED ŠE SPI.

Predstavijo veliko različnih ur. 


različne ure (štoparica, ročna ura, zapestna ura …), koledarji, TV spored, vozni redi , učbenik, delovni zvezek 

REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 














MINIMALNI . 

TEMELJNI 


enoto, 





OBLIKE DELA: 




Neža in Anže se pogovarjata o različnih merskih enotah, s katerimi merimo čas (tisočletje, stoletje– 

starost dreves, pot do urarja – pol ure, čakanje – 10 minut ). 

Ljudje so že v pradavnini uporabljali enoti za merjenje časa – dan in leto. Dan so določili na podlagi 

menjave dneva in noči, ki je posledica vrtenja Zemlje okoli svoje osi. Leto so določili na podlagi menjave 

letnih časov, ki so posledica kroženja Zemlje okoli Sonca. 


AKTIVNOST UČENCEV:

3. ura 

S pomočjo koledarja (lahko tudi brez njega) v dvojicah ugotovijo, koliko časa hodijo v šolo. 

Odgovori so lahko različni, a jih učenci utemeljijo. Učenci naj tudi izračunajo, koliko mesecev in koliko 

tednov obiskujejo pouk. Mesece pretvorijo v tedne. 

Samostojno tudi zapišejo svojo starost in izračunajo Anino starost. 

Poiščejo (v pomoč jim je koledar) mesece z največ sobotami. Skupaj z učenci in s pomočjo koledarja 

ugotavljamo, na koliko časa se pojavljajo polna luna, mlaj, ščip. 

POVZETEK V OBLIKI MISELNEGA VZORCA, IZDELAJO TABELO ČASOVNIH ENOT: 


različne ure (štoparica, ročna ura , zapestna ura …), koledarji, TV spored, vozni redi, 

učbenik, delovni zvezek 

REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 














MINIMALNI . 

TEMELJNI 


enoto, 





OBLIKE DELA: 




Neža in Anže se pogovarjata o različnih merskih enotah, s katerimi merimo čas (tisočletje, stoletje – starost







4. ura 

Zapišejo, koliko minut traja šolska ura in na modelu ure ugotovijo, kolikšen del ure je to. Usvojijo, da traja 

šolska ura 45 minut in ura 60 minut. 

Z urnika razberejo, koliko šolskih ur so v šoli ob sredah. Spremenijo jih v minute in ure, pozorni so na 

pretvornike, pomagajo si s tabelo časovnih enot (upoštevajo tudi odmore). 

Zahtevane podatke poiščejo v učbeniku in v dvojicah ali samostojno izračunajo, koliko sekund ima ura. 

Samostojno izpolnijo tabelo. 

Samostojno zapišejo/prepišejo urnik in uro, ko imajo ob petkih matematiko. 

OREHEK: 

Izdelava voščene ure. 


različne ure (štoparica, ročna ura, zapestna ura …), koledarji, TV spored, vozni redi, 


REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 














MINIMALNI 

TEMELJNI 


enoto, 





OBLIKE DELA:




Neža in Anže se pogovarjata o različnih merskih enotah, s katerimi merimo čas (tisočletje, stoletje– starost 






AKTIVNOST UČENCEV 

5. ura 

Zapišejo Majino leto rojstva in izračunajo. 

Izračunajo ali preštejejo ure, preživete na izletu. (Čas, preživet na avtobusu, se ne šteje k izletu ). 

Samostojno zapišejo datum, preštejejo ali izračunajo želeni podatek (pomagajo si s koledarjem, pozorni 

morajo biti na razmerje števila dnevov in noči ). 

Samostojno zapišejo podatke, ugotovijo jih s štetjem ali z izračunom. 

Samostojno izračunajo čas Anžetove odsotnosti od doma. 

Samostojno pretvorijo in zapišejo, koliko minut je 1/4 in koliko 3/4 ure. 

Pretvarjajo v ure. 

Izračunajo časovno razliko med dvema različnima urama. 

Zapišejo čas, prikazan na urah (primerjamo lahko »navadni« in digitalni zapis (9.45 ali 21.45) ter pojasnimo 

razliko med zapisoma). 


različne ure (štoparica, ročna ura, zapestna ura …), koledarji, TV spored, vozni redi 


REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 













STANDARDI ZNANJA:

MINIMALNI 

TEMELJNI 


enoto, 





OBLIKE DELA: 




Neža in Anže se pogovarjata o različnih merskih enotah, s katerimi merimo čas (tisočletje, stoletje– starost 







6. ura 

Izračunajo in zapišejo, kdaj se konča tretja šolska ura. 

Izračunajo/ugotovijo, koliko časa je bilo ta dan na nebu sonce. Odgovore utemeljijo. 

Izračunajo, kdaj je deček končal pouk in ob kateri uri se je vrnil domov, upoštevamo tudi odmore. 

Samostojno ali v dvojicah s pomočjo stolpčnega diagrama odgovorijo na vprašanje. 

Premislijo in samostojno označijo pravilne/nepravilne odgovore, ki jih tudi popravijo ustno. 

Razmislijo in označijo pravilno rešitev. 

Izberemo nekaj nalog za preverjanje razumevanja, odgovore analiziramo. 

OREHEK: 

Nadaljevanje izdelave voščene ure. 


različne ure (štoparica, ročna ura, zapestna ura …), koledarji, TV spored, vozni redi 


REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 

UČNI SKLOP: DALJICE IN SKLADNOST ČASOVNI OKVIR: 5 ur + 1 ura preverjanja znanja 


• narisati in prepoznati ravne črte, določene z dvema točkama, jih opisati in poimenovati 

(daljica AB in njena dolžina ∠AB∠); 

• prepoznati in narisati skladne daljice s pomočjo prozornega papirja, mreže, ravnila. 


• DALJICA 

• SKLADNOST DALJIC 

• DOLŽINA DALJICE 

MINIMALNI: 

• učenec prepozna, poimenuje in 

nariše vse vrste ravnih črt, prepozna 

in opiše njihovo medsebojno 

lego ter jih prikaže z modeli; simboliko 

uporablja delno; 

• izmeri dolžino daljic. 


TEMELJNI: 

• učenec pozna in nariše vse vrste ravnih črt, 

opiše njihovo medsebojno lego, nariše 

sečnici in označi presečišče; 

• skladnost daljic povezuje z dolžino; nariše 

daljico z dano dolžino in dani daljici skladno 

daljico. 



OBLIKE DELA : 




Neža sestavlja ladjico iz slamic. Za spojitev slamic uporablja plastelin. Prijatelj Nace ugotovi, da je Nežina ladjica 

kot zmešnjava daljic. Pojasni ji, da je daljica ravna črta med dvema točkama. Narišemo jo lahko na dva načina, 

krajišči pa označimo z velikimi tiskanimi črkami. 

Profesor Umko pojasni, da daljico lahko tudi izmerimo in dolžino zapišemo ‐ AB = 6 cm 


1. ura 

Učenci daljice prepoznajo, rišejo poimenujejo označujejo, ocenjujejo njihovo dolžino. To dolžino izmerijo, urejajo 

dolžine daljic po velikosti. 

V zvezek prerišejo ime ANŽE, označijo točke, vsako z drugo črko, poiščejo vse daljice in jih zapišejo. 

Zapišejo tudi NEŽA, postopek ponovijo in ugotovijo, da ima to ime ravno toliko daljic kot Anže. 

ZA POSLADEK 

Zapišejo svoje ime, daljice označijo z različnimi barvami, jih poimenujejo in jih pravilno zapišejo. 


geometrijsko orodje, ravnilo s šablono, geotrikotnik, slamice 

REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 







• DALJICA 



• SEŠTEVANJE IN ODŠTEVANJE DALJIC 


MINIMALNI: 







TEMELJNI: 






daljico. 



OBLIKE DELA : 









2. ura 

Učenci daljice prepoznajo, poimenujejo, rišejo, označujejo, ocenjujejo njihovo dolžino, jo izmerijo (v 

cm), urejajo dolžine daljic po velikosti, seštevajo daljice, iščejo vse možne daljice (naloga 8). 

Rišejo v zvezek, navajanje na natančnost. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 







• DALJICA 



MINIMALNI: 








TEMELJNI: 






daljico. 



OBLIKE DELA : 








3. ura 


Preštejejo vse daljice v ograji. Upoštevajo zgornji daljici (na sliki je 17 daljic). 

Poiščejo med črkami takšno, ki ima na eni daljici več daljic (npr. A, B, E, F, H, K, P, R, T). 

V zvezek zapišejo povzetek v obliki miselnega vzorca. 

ZA POSLADEK 

Ograda za kužke – uporabi 7 enako dolgih paličic, slamic … 

S postavljanjem ugotovi možnost rešitve. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 






• DALJICA 



MINIMALNI: 











TEMELJNI: 






daljico. 

OBLIKE DELA : 









4. ura 

Igra: Slamice in barvice 

a) Pred seboj imamo slamice, ki so skoraj enako dolge. Katera je najkrajša? Ugotovimo s 

primerjanjem. 

Preverimo z merjenjem. 

b) Ali imamo slamici, ki sta enako dolgi? Da. Ti dve slamici sta skladni. 

c) Iz pisal ali slamic sestavi svoje ime. Ali bo to vsem uspelo? (Imena ne morejo sestaviti, če 

vsebuje črko B, C, Č, D, G, J, O, P, R, S, Š oz. U.) 

č) Sestavi ime MIHA ali ANŽE. Koliko pisal porabiš? Koliko daljic je skladnih? 

Zapiši imeni v zvezek in skladne daljice prevleci z isto barvo. 

Igra SKLADNOST 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 







• DALJICA 



MINIMALNI: 








TEMELJNI: 






daljico. 



OBLIKE DELA : 









5. ura 

Delo po postajah – predlog za dodatne naloge učencev. 

Igra : SKLADNOST 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ:







• DALJICA 



MINIMALNI: 








TEMELJNI: 






daljico. 



OBLIKE DELA : 









6. ura ‐ PREVERJANJE ZNANJA 

Predlog nalog za preverjanje razumevanja ‐ PRIROČNIK 

Preverimo rešitve in ustno rešimo pravilno. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 

UČNI SKLOP: DELI CELOTE 

ČASOVNI OKVIR: 6‐ 8 ur 


• učenec spozna dele celote – kaj ta pojem pomeni, 

• ulomke zna zapisovati, 

• na sliki in modelu ponazori zapisani ulomek in s slike ali modela zapiše primeren ulomek, 

• isto količino, pobarvano na sliki, ponazori z različnimi ulomki, 

• smiselnost uporabe ulomkov najde v vsakdanjem življenju. 

• 


• DELI CELOTE 

• POIMENOVANJE DELOV CELOTE 

• ULOMEK‐ ZAPIS 

• POIMENOVANJE DELOV ULOMKA 

MINIMALNI: 

• na modelu in na sliki razdeli celoto na 

enake dele in del celote poimenuje. 




TEMELJNI: 

• razdeli celoto na enake dele, 

• dele celote poimenuje, 

• dele celote zapiše z ulomkom. 

OBLIKE DELA: 




Anže in Neža sta si po napornem pisanju domače naloge zaželela nekaj sladkega. V hladilniku sta našla samo eno 

čokolado. Hotela sta jo dati na pol, Anže je hotel večjo polovico, a mu je Neža razložila, da ena polovica ne more 

biti večja od druge. Anže nejevoljen ugotovi, da je matematika vsepovsod, tudi pri deljenju čokolade na polovico. 

Učitelj razdeli čokolado na dva enaka dela. 

Profesor Umko pojasni, da lahko nekatere stvari in pojme razdelimo na dele. Če so vsi deli enako veliki, jih 

poimenujemo polovica, tretjina, jih zapišemo z ulomkom, kjer nad ulomkovo črto zapišemo število delov, ki jih 

imamo, pod ulomkovo črto pa zapišemo število vseh delov celote. 


1. ura 

Učenci igrajo igro Mati, koliko je ura? 

Pred igro se dogovorijo, da so mišji koraki za polovico manjši kot ptičji, žabji skoki obsegajo četrtino 

slonjega koraka ... 

Igrajo se lahko tudi Zemljo krast. Zemljo si razdelijo na enake dele in pred igro ugotovijo, kolikšen 

del celote pripada posameznemu učencu. 

Učenci skupaj iščejo primere. Spomnijo se svojega dne in skušajo uporabiti dele celote v različnih 

primerih: spomnijo se na nakupe v trgovini (kupili so 1/2 hlebca kruha, 3/4 kilograma paradižnika), 

koliko so pojedli (2/5 torte, 1/3 kosa kruha), koliko ure je minilo od začetka pouka (15 minut oz. četrt 

ure, kar je Ľ ure), z deli celote izrazijo, koliko je en dan v tednu (1/7), učenec ima pet kemičnih 

svinčnikov, enega je posodil, ostane mu jih 4/5 ... 

Ko poimenujejo posamezne dele celote, najprej preštejejo, na koliko delov je razdeljena celota in to 

napišejo pod črto (imenovalec), nato preštejejo, koliko je pobarvanih in to napišejo na črto (števec). 

Bistvo naloge je v poimenovanju delov celot. 


geoplošča, modeli geometrijskih teles, različni listi, sadeži, predmeti različnih oblik, modeli ulomkov 

REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 









• 






MINIMALNI: 






TEMELJNI: 




OBLIKE DELA: 












2. ura 

Pri deljenju celot (vsakdanjih reči) pazijo, da izberejo čim bolj preproste oblike reči, da pri deljenju 

nimajo preveč težav (maslo, hlebec kruha, omara, torta, razdelitev vrta na gredice, vrečka s 40 

bonboni). 

Pred reševanjem z učenci ponovimo, kaj pomeni imenovalec in kaj števec. 

Imenovalce in števce ponazarjamo na konkretnih primerih. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 









• 






MINIMALNI: 






TEMELJNI: 




OBLIKE DELA: 












3. ura 

Povezava zapisa in besede v matematičnem jeziku. 

Učenci primerjajo, kolikšen del celote je predstavljen, ni pomembna velikost celot. 

Pomembno je da ugotove, da je isti del celote predstavljen z različnimi ulomki. 


OREHEK: 

Z učenci preberemo in se pogovorimo o zanimivostih, učenci lahko ulomke zapišejo. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 









• 






MINIMALNI: 




TEMELJNI: 






OBLIKE DELA: 











4. in 5. ura 


Učence spomnimo, da imenovalec pomeni vse dele celote. Toliko jih morajo torej narisati, enakih 

narisanemu. Na enako mrežo si prerišejo lik, ki je narisan, ga izrežejo in nato premikajo. 

Narisani lik razdelijo na toliko delov, kolikor znaša imenovalec, nato del pobarvajo tolikokrat, kot 

zahteva števec. 

Branje ulomkov in ponazoritev s sliko – vse za pridobivanje predstav. 

Ugotoviti morajo, da je celota predstavljena takrat, ko sta števec in imenovalec enaka. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 









• 






MINIMALNI: 




TEMELJNI: 






OBLIKE DELA: 












6. ura 

Primerjava ulomkov po velikosti poteka le na vizualni ravni, zato je nujno, da najprej pravilno 

pobarvajo. 

Ko primerjajo dele celot med sabo, morajo biti celote, s katerimi si pomagajo, enake. 

Pričakujemo, da bodo opazili enakosti. 

OREHEK: 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 









• 






MINIMALNI: 






TEMELJNI: 




OBLIKE DELA: 












7. ura 

Učenci samostojno rešujejo dodatne naloge – PRIROČNIK. Pozorni smo na natančnost pri reševanju, zapis z 

ulomkom. 

Učenci si naj še sami izmislijo stvari, ki bi jih razdelili. Narišejo jih in jih zapišejo z ulomkom. 

Najprej pobarvajo bombone, enake barve skupaj. Bombone preložijo oziroma prerišejo v štiri stolpce, 

pazijo na barve, potem preštejejo, koliko rumenih in koliko rdečih dobi vsak. 

Seveda konkretni nivo potrebujejo le nekateri, večina naj reši nalogo z računanjem. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 









• 






MINIMALNI: 






TEMELJNI: 




OBLIKE DELA: 












8. ura 

Učenci naj narišejo polovico in dve tretjini pice. Ugotovijo, kdo je pojedel večji kos pice. 

Ugotovijo enake dele celote – polovico – in s pravilnim zaporedjem črk ugotovijo geslo. 

Ob reševanju nalog krepijo prostorske predstave. 

Učenci si pomagajo z risanjem celote, ki jo razdelijo na toliko delov, kot piše v posamezni celoti, in pobarvajo 

ustrezen del celote. Nato primerjajo dele med sabo. 

Nadaljevanje zaporedja v prvem primeru zahteva manjšanje imenovalca, v drugem pa števca. Smiselno 

je, da spodbudimo učence k razmišljanju, kaj se v prvem in drugem primeru dogaja z velikostjo delov 

celote. 

Sklepajo, kateri del celote sledi v balonu in košari, ter primerjajo po velikosti. 

Narišejo si mušnico s pikami. Število pik največje in najdebelejše si lahko narišejo v toliko kupčkov, kolikor 

znaša števec pri ostalih mušnicah. 


geoplošča, modeli geometrijskih teles, različni listi, sadeži, predmeti različnih oblik, modeli ulomkov

REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 

UČNI SKLOP: ENAČBE MNOŽENJA IN DELJENJA ČASOVNI OKVIR: 6 ur 


• uporabljati komutativnost in asociativnost seštevanja in množenja, 

• razumeti pomen črkovne oznake v neenačbah in jih rešiti s premislekom v množici števil do 

100. 


• ENAČBE, NEENAČBE 

• ENAČBE MNOŽENJA 

• ENAČBE DELJENJA 

• VEČJE MANJŠE 

MINIMALNI: 

• 


TEMELJNI 

• rešiti preproste enačbe oblike x . a = b in x : 

a = b, 

• rešiti preproste neenačbe. 



OBLIKE DELA: 




Anže Neži pripoveduje, kako je preživel konec tedna. S starši so bili na Golteh. Anže ve, da Neži reševanje 

enačb seštevanja in odštevanja ni ležalo in jo zbode, ko pravi, da mu je bila vožnja z gondolo tako 

všeč, da ji je sestavil nalogo. Neža ga preseneti s tem, ko se naloge razveseli, še bolj pa s hitro in 

pravilno rešitvijo obeh zastavljenih vprašanj. In od kdaj zna tako dobro reševati enačbe? Od tega 

konca tedna, ko se je učila in naučila matematično snov. 

Profesor Umko pojasni, da je potrebno vedno narediti preizkus, če hočemo preveriti pravilnost rezultata. Pri 

iskanju neznanega števila, ki ga v računu vedno lahko nadomestimo z malo pisano črko, si pomagamo s pravili in 

pravilnost rešitve preverimo, tako da naredimo preizkus. 


1. ura 

S tekmovanjem (dvojice, četvorke) v reševanju enačb in neenačb preverimo, kako učenci obvladajo zapis enačbe/ 

neenačbe ob danem besedilu. 

Učenci rešujejo v četvorkah oz. v parih. Rezultate preverimo, zmagovalna ekipa razloži postopke in 

rešitve.Skupaj z učenci ugotovimo, da pri enačbah množenja ravno tako velja zakon o zamenjavi 

kot pri enačbah seštevanja. 

Učenci preberejo navodila in samostojno ustno rešijo nalogo. 

OREHEK: 

Četvorke učencev sestavijo matematične domine, organiziramo medskupinski turnir. 


številski trak, matematične domine 

REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 





100. 





• VEČJE , MANJŠE 

MINIMALNI: 

• 


TEMELJNI 


a = b, 




OBLIKE DELA: 












2. ura 


Učenci preberejo navodila, samostojno zapišejo enačbo, jih izračunajo in preverijo rešitev. 

Poudarimo ugotovitev, da tudi pri enačbah množenja velja zakon o zamenjavi. 

Povzetek v obliki miselnega vzora. 

OREHEK: 

V četvorkah igrajo matematične domine – vedno težje enačbe so zapisane. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 





100. 






MINIMALNI: 

• 


TEMELJNI 


a = b, 




OBLIKE DELA: 













3. ura 

Učenci samostojno rešujejo in zapišejo enačbe. 

Rezultate preverimo in utemeljimo. 

Natančno preberejo navodila, samostojno zapišejo enačbe, jih izračunajo in preverijo rešitev. 

Ogledajo si tabelo, samostojno zapišejo enačbe in jih rešijo ter rezultate zapišejo v tabelo. 

Preberejo navodila, samostojno zapišejo enačbe, jih izračunajo in preverijo rešitev. 

Igranje matematičnih domin. 


REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 





100. 






MINIMALNI: 

• 


TEMELJNI 


a = b, 




OBLIKE DELA: 













4. ura 

Najprej nalogo skupaj preberemo, ponovimo korake reševanja nalog z besedilom, zapišemo enačbo in nato jo 

rešijo. Učence navajamo na pravilno podpisovanje – enačaj pod enačaj. 

Učenci samostojno rešujejo in zapisujejo enačbe v zvezek. 

Nalogo si ogledajo, samostojno dopolnijo zapis števil, tako da se rezultat na koncu ujema. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 





100. 






MINIMALNI: 

• 


TEMELJNI 


a = b, 




OBLIKE DELA: 












5. ura 


Reševanje nalog za preverjanje razumevanja ENAČBE MNOŽENJA IN DELJENJA. 

Sprotna analiza 

OREHEK: 

Učenci v četvorkah rešujejo nalogo UTEŽ. Vsaka skupina predstavi svoje rešitve, vodimo razgovor o pravilnih oz. 

nepravilnih rešitvah.



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 





100. 






MINIMALNI: 

• 


TEMELJNI 


a = b, 




OBLIKE DELA: 












AKTIVNOST UČENCEV:

6. ura 

Skupaj preberemo besedilo, poiščemo ustrezno enačbo in ugotovimo, da smo izbrali enačbo 

deljenja. 

Preverimo, ali tudi zanje velja zakon o zamenjavi. Enačbo tudi rešimo. 

Nalogo samostojno preberejo, rešujemo skupaj. Učenci predlagajo načine reševanja, izberemo 

tistega, za katerega menimo, da je najustreznejši. Učenci naj v zvezek zapišejo 

pravilen postopek in rezultat. Učence opozorimo na zakon o združevanju (8 . 9 + 8 . 4 = 8 . (9 + 4). 

Rešitve iščejo s pomočjo tabele. 

Samostojno zapišejo enačbo, izračunajo njeno vrednost. 

V dvojicah berejo nalogo, računajo po navodilih. 

OREHEK: 

Skupaj preberemo nalogo in oblikujemo različne postopke oziroma načine reševanja. Rešujemo s 

pomočjo enačb, pri zadnjem vprašanju zapišemo neenačbo. Ponovimo, kaj so neenačbe in kako jih 

prepoznamo po zapisu. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 

UČNI SKLOP: E NAČBE SEŠTEVANJA IN ODŠTEVANJA ČASOVNI OKVIR: 6 UR 


• uporablja komutativnost in asociativnost seštevanja in množenja 

• razume pomen črkovne oznake v neenačbah in jih reši s premislekom v množici števil do 1000 


• DOLOČANJE NEZNANEGA ŠTEVILA 

• REŠEVANJE PREPROSTIH ENAČB 

• 


MINIMALNI: 

• 

TEMELJNI: 

• reši preproste enačbe oblike x+a=b in x.a=b 

• reši preproste neenačbe 



OBLIKE DELA : 




Neža je z mamo vplačala v turistični agenciji poletni jezikovni tečaj v Angliji. Tudi Anže bi rad šel z njo. Neža mu 

je razložila, da stane tečaj 810 evrov. Plačali sta z bankovcem za 1000 evrov, vrnili so jima 190 evrov. 

Anžetu se zdi to veliko. Neža je preverila pravilnost, tudi Anže je preveril pravilnost računa. Ker je preslišal, koliko 

denarja so ji vrnili, je na to mesto vstavil X . Računal je enačbe. 

Profesor Umko razloži, da je enačba zapis, ki vsebuje neznanko, ki jo lahko označimo s katero koli malo tiskano ali 

pisano črko in ima enačaj. Pozorni smo pri zapisovanju enačaja drug pod drugega. 


1. ura 

Skupaj z učenci določimo neznano število, zapišemo enačbo in izračunamo tudi »pisno«. Natančni smo pri 

spremljanju zapisa enačb, na tablo naj jih čim več zapišejo učenci sami. 

Preberejo nalogo, samostojno zapišejo enačbe in jih rešijo. 

Učenci sestavijo podobne naloge, jih predstavijo ostalim učencem, zapisujejo enačbe na tablo oz. v zvezek. 

OREHEK: 

Igramo se igro PAKETI. 


REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 








• 


MINIMALNI: 

• 

TEMELJNI: 





OBLIKE DELA : 











2. ura 

Preberejo nalogo, samostojno zapišejo enačbe in jih rešijo. 

Preberejo nalogo, zapišejo enačbo, jo rešijo, preverijo rešitev in preverijo, ali so izračunali iskani podatek. 

Nasvet: Ob začetku zapisovanja enačb se nam bo pri besedilnih nalogah dogajalo, da bodo učenci hitro 

zapisali enačbo, ni pa nujno, da bo neznanka »iskala« podatek, ki ga potrebujemo v nalogi. 

Preberejo nalogo, samostojno zapišejo enačbo in jo rešijo. 

ZAPIS V OBLIKI MISELNEGA VZORCA. 


Kovanci, številski trak 

REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 








• 


MINIMALNI: 

• 

TEMELJNI: 





OBLIKE DELA : 











3. ura 

Poiščejo pravi zapis enačbe za dano besedilo naloge. Enačbo prepišejo, rešijo, naredijo preizkus. 

Skupaj lahko ugotavljamo, kaj bi izračunali z nepravimi zapisi enačb oziroma nepravim zapisom 

prilagodimo besedilo. 

Nalogo natančno preberejo, samostojno zapišejo enačbo in jo rešijo. 

Nalogo preberejo, se lotijo reševanja v dvojicah, zapišejo enačbo in izračunajo želeni podatek. 


kovanci, številski trak 

REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 






• DOLOČANJE NEZNANEGA ŠTEVILA


• 


MINIMALNI: 

• 

TEMELJNI: 

• reši preproste enačbe oblike x +a=b in x.a=b 




OBLIKE DELA : 










4. ura 


Preberejo nalogo, v dvojicah se lotijo reševanja, zapišejo enačbo in izračunajo želeni podatek. 

Nasvet: Pregledamo vse rešitve in načine reševanja, dopustimo učencem, da razložijo svoje razmišljanje 

ob reševanju, čeravno napačno. 

Preberejo nalogo, s pomočjo podatkov v tabeli zapišejo enačbe in jih rešijo. 

»Utež« 

Samostojno/v dvojicah rešujejo nalogo. Učenci lahko uporabljajo vse računske operacije. 

OREHEK: 

Učenci rešujejo dodatne naloge, zapisane na kartončkih ‐ navodila Priročnik. 


kovanci, številski trak. 

REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 








• 

STANDARDI ZNANJA:

MINIMALNI: 

• 

TEMELJNI: 





OBLIKE DELA : 











5. ura 

NALOGE ZA PREVERJANJE RAZUMEVANJA 

Učenci samostojno rešujejo naloge za preverjanje razumevanja. 


kovanci, številski trak 

REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 








• 


MINIMALNI: 

• 

TEMELJNI: 




razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom

OBLIKE DELA : 










6. ura 

Analiza nalog preverjanja razumevanja. 


Preberejo nalogo, samostojno zapišejo prave enačbe, jih rešijo in odgovorijo na vprašanja. 

Navodila preberejo v dvojicah, nalogo rešijo s poskušanjem. 

Na osnovi enačb zapišejo besedilne naloge. 

Dvojica učencev sestavi besedilno nalogo, navede tri enačbe kot tri različne odgovore. Med njimi izberemo 

pravega. 

OREHEK: 

Sestavljanje besedilnih nalog. 

Igra PAKETI: 


kovanci , številski trak 

REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 

UČNI SKLOP: KROG IN KROŽNICA ČASOVNI OKVIR: 6 – 8 ur 


• učenec spozna krog in krožnico, 

• zna opisati krog in ga narisati, 

• pozna središče in polmer – označi, 

• nariše polmer in premer. 

• KROŽNICA, KROG 

• SREDIŠČE KROŽNICE 

• POLMER; PREMER 

• SIMETRALA KROGOV 


MINIMALNI: 

• uporablja pojma središče in polmer 

krožnice. 


TEMELJNI: 

• označi središče krožnice. Krožnici z danim 

središčem izmeri polmer. 



OBLIKE DELA: 




Anže in Neža se pogovarjata o deklici, ki se je izgubila v gozdu. Hodila je tri ure v krogu. Anže pojasni Neži, da 

hoja v krogu pomeni vračanje na isto mesto. 

Profesor Umko pojasni, da je krog lik, krožnica pa je kriva črta, ki ga omejuje. Središče je točka, ki je natančno na 

sredini kroga. 


1. ura 

Učencem učitelj pripravi različne predmete, ki imajo okrogel del ali pa so celi okrogli (plastenka, kozarec, 

izvijač, svetilka – stikalo, globus, gumb). Tudi stare revije, v katerih lahko učenci poiščejo in izrežejo slike 

okroglih predmetov, pridejo prav. Učenci rišejo kroge s pomočjo različnih šablon, večji krog lahko narede s 

pomočjo vrvice. 

Igrajo igro 

DOMOV ‐ 


Kovanci, jogurtovi lončki, šablona, različni modeli krožnic, različni modeli krožnic, vrvica 

REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ:












MINIMALNI: 


krožnice. 

STANDARDI ZNANJA 

TEMELJNI: 





OBLIKE DELA: 









2. in 3. ura 

Učenci najprej poskusijo poimenovati označene dele brez pomoči učbenika. Če ne gre, naj si pomagajo z 

učbenikom. 

Učenci rišejo kroge z različnimi pripomočki; pozorni smo na izvirnost izdelave lastnega pripomočka. 

Skupaj se spomnijo, katere znake uporabljajo za večje, manjše, je enako. 

Pri nekaterih nalogah učenci razvijajo vztrajnost in vadijo v prostoročnem risanju krogov. 

Obrisujejo vrh svinčnika, radirke, lepilnega traku ... 

Kozarec, svinčnik, ura, kovanec ... V starih revijah naj učenci poiščejo slike predmetov, ki so (deloma ali celi) 

okrogli, in jih prilepijo v zvezek. 



Kovanci, jogurtovi lončki, šablona, različni modeli krožnic, različni modeli krožnic, vrvica 

REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 



• učenec spozna krog in krožnico,









MINIMALNI: 


krožnice. 

STANDARDI ZNANJA 

TEMELJNI: 





OBLIKE DELA: 









4. ura 

Držijo svinčnik, vrtijo papir. Rišejo po delih. Narišejo z eno potezo, roka ni naslonjena na podlago, 

narišejo kvadrat in okrog njega krog ... 

Čim bolj samostojno in domiselno naj narišejo krog. 

Učenci naj s poskušanjem ugotovijo, da je določanje središča težavno, še posebej če krog ni natančno narisan. 

S pomočjo različno velikih krogov lahko sestavljajo domišljijske oblike npr. cvet. 

Utrjujejo branje Euler ‐ Vennovegas diagrama, izpišejo z diagrama. 


Kovanci, jogurtovi lončki, šablona, različni modeli krožnic, različni modeli krožnic 

REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 






• nariše polmer in premer.






MINIMALNI: 


krožnice. 


TEMELJNI: 





OBLIKE DELA: 









5. ura 

Spoznajo še en način, kako narisati krog, vrišejo ga v kvadrat. Poimenujejo simetralo kroga, ki je katera koli črta, ki 

jo učenec nariše skozi središče. Učenci ugotavljajo, koliko simetral ima krog. 

Uporabljamo lahko tudi izraza včrtani in očrtani krog. 

Na igriv način jim lahko predstavljamo zanimive lastnosti nekaterih likov – Igra (števil in) oblik. 

OREHEK: 

Učenci ugotavljajo, kje vse se pojavlja beseda krog , razlaga izrazov: akordni krog, barvni krog, svetlobni krog. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 







VSEBINE UČNEGA SKLOPA:





MINIMALNI: 


krožnice. 


TEMELJNI: 





OBLIKE DELA: 









6. in 7. ura 

Učenci narišejo in izpolnijo stolpične diagrame. Na osi x naj bodo narisani liki tudi poimenovani. 

S pomočjo likov, ki so jih videli, naj še sami narišejo kakšno risbo. 

Narišejo naj različno velike kroge. Pri tem ugotovijo razmerje: daljša vrvica = daljši polmer = večji krog. 

Učenci preberejo podatke iz preglednice in ugotovitve napišejo oz. narišejo v diagram množic. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 










• POLMER; PREMER


MINIMALNI: 


krožnice. 


TEMELJNI: 





OBLIKE DELA: 









8. ura 

Učenci zapišejo vse možne kombinacije, pomagajo si z barvnimi svinčniki. 

Naredijo poskus s svinčnikom in sukancem, izmerijo, koliko so ga podaljšali, da je travožer prišel do ograje. 

Simetrale rišejo s pomočjo ravnila, uporabljajo tudi šablono. Določijo središče, ga označijo. Pri risanju in 

opazovanju razvijajo natančnost. 

OREHEK: 

Samostojno rešujejo naloge, svoje rešitve pojasnijo. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 

UČNI SKLOP: MASA ČASOVNI OKVIR: 6 UR 








• MERSKE ENOTE ZA MASO 

• MERSKO ŠTEVILO, MERSKA ENOTA 

• PRETVARJANJE MERSKIH ENOT ZA MASO 

• RAČUNANJE Z MERSKIMI ENOTAMI ZA MASO 


• meritve zapisati z merskim številom in mersko enoto, 

• pretvarjati med dvema sosednjima enotama in računati s količinami. 



OBLIKE DELA: 




Neži se zdijo enačbe vedno težje. Anže jo potolaži, da so še težje stvari v življenju, tako sinji kit tehta več kot 132 t , 

Neži se zdi Anže tudi težak. Zastavila sta si nalogo, kako bi stehtala sinjega kita. Srečala sta se z različnimi težami 

(ovojnice, vrečke kruha … ). Na podlagi različnih primerov sta ugotovila, da imajo vsa telesa maso, ki jo merimo s 

tehtnicami. 

V vsakdanjem življenju velikokrat uporabljamo izraz teža, čeprav mislimo na maso. 

Profesor Umko je pojasnil, da maso merimo z različnimi merskimi enotami: grami, dekagrami, kilogrami in 

tonami. Maso vedno zapišemo z mersko enoto in merskim številom. Enote so različno velike in med seboj 

povezane. 


1. ura 

Telesa imajo maso, ki jo tehtamo. Natančni smo pri uporabi izraza masa in teža. 

Učenci ugotavljajo, s čim (s kakšno tehtnico) lahko izmerijo maso najtežjega telesa oziroma različnih teles, in 

to storijo. 

Učenci pripovedujejo, kako in s kakšno pripravo bi telesa lahko stehtali, in jim določimo približno maso. 

Morda kdo ve, s čim oziroma kako tehtajo tako velike in težke živali, kot so sinji kiti, sloni …? 

Predstavimo različne tehtnice, ki jih učenci že poznajo iz vsakdanjega življenja (npr. nakupovanja, kuhanja, 

tehtanja živine …). 

Ugotavljajo maso danih predmetov, odčitajo maso ljudi in stvari. Maso različnih predmetov samostojno 

ocenijo. Samostojno se stehtajo, rešijo nalogo. 

OREHEK: 

Po skupinah predstavijo najlažjo, najtežjo, največjo žival. 


različne tehtnice, uteži, različni predmeti za tehtanje, Monopoli, igra MATEMATIKA NE JEZI SE 

REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 

UČNI SKLOP: MASA ČASOVNI OKVIR: 6. UR 

















OBLIKE DELA: 







tehtnicami. 




povezane. 


2. ura 

V dvojicah ocenijo maso predmetov. Ob koncu reševanja ali med reševanjem učenci svoje domneve 

preverijo (stehtajo stvari). Razložijo ugotovitev – na podlagi česa so ugotovili, kaj tehta pol kilograma in za 

koliko so se zmotili, ko so – če so – stvar zares stehtali! Kdo je imel najmanjši približek. 

Preberejo nalogo, razmislijo in vstavijo znak je večje, manjše. 

Dane količine pretvorijo v večje oz. manjše merske enote. Navajamo jih na natančnost pri pretvarjanju. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 


















OBLIKE DELA: 







tehtnicami. 




povezane. 


3. ura 

Samostojno razvrstijo mase živali od največje do najmanjše. 

Samostojno računajo s količinami. Ugotovijo pravilne trditve, napačne popravijo in rešitev utemeljijo. 

Učencem predstavimo standardno težke uteži, nalogo rešijo, tako da upoštevajo dano maso in dopišejo maso druge 

uteži in upoštevajo, da je seštevek mas obeh uteži enak enemu kilogramu. 

Vrednost rezultata ocenijo in izračunajo zahtevani podatek. 


OREHEK: 

Igra MATEMATIKA NE JEZI SE 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 


















OBLIKE DELA: 







tehtnicami. 




povezane. 


4. ura 

V dvojicah ugotavljajo, katere živali tehtajo manj kot 1 dekagram, pozorni so na živali v bližini. 

Predstavimo sliko kakšne živali, ki tehta nekaj gramov. 

Izberejo tri predmete izmed ponujenih in s pomočjo vseh dosedanjih vedenj, izkušenj in meritev 

samostojno rešijo nalogo. 

Nalogo preberejo, v dvojicah ali samostojno poiščejo/izpišejo podatke, sestavijo račun in 

izračunajo želeni podatek. 

Z danimi podatki znajo poiskati/izračunati odgovore na zastavljena vprašanja. 

Samostojno/v dvojicah preberejo, ocenijo vrednost rezultata in izračunajo zahtevani podatek. 

Učenci naj reševanje problema zapišejo v enem številskem izrazu; Če izračunajo 

drugače, je pravilno, če je pravilen končni rezultat. 

Vedno ni potreben zapis računa za izračun. 


različne tehtnice, uteži, različni predmeti za tehtanje, Monopoli, igra MATEMATIKA NE JEZI SE

REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 


















OBLIKE DELA: 




Neži se zdijo enačbe vedno težje. Anže jo potolaži, da so še težje stvari v življenju, tako sinji kit tehta več kot 132 

t , Neži se zdi Anže tudi težak. Zastavila sta si nalogo, kako bi stehtala sinjega kita. Srečala sta se z različnimi 

težami (ovojnice, vrečke kruha … ). Na podlagi različnih primerov sta ugotovila, da imajo vsa telesa maso, ki 

jo merimo s tehtnicami. 




povezane. 

5. ura 


Naloge za preverjanje razumevanja. Analiziramo rešitve. 

Lahko uporabimo tudi 22. nalogo v DZ za preverjanje razumevanja. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 


















OBLIKE DELA: 







tehtnicami. 




povezane. 

6. ura 


Samostojno preberejo nalogo in poiščejo ter izpišejo odgovore na vprašanja. 

Skupaj preberemo nalogo, reševanja se učenci lotijo sami in napišejo svoje 

poskuse tehtanj, do rezultata pridejo najverjetneje s poskušanjem. Rezultate utemeljijo. 

Nekaterih nalog se lotijo lahko tudi doma in premislijo, kako priti do iskanih podatkov za različna 

prevozna sredstva, pomoč domačih je zaželena, dovoljena so vsa prevozna sredstva, primerjamo 

rezultate o masi in nosilnosti. 

Nalogo lahko rešijo samostojno ali pa se je lotimo skupaj. 

Merilno kock (priloga) sestavimo, napolnimo z vodo in stehtamo, dokažemo, da liter vode tehta 1 kg. 

OREHEK: 

Nalogo rešijo samostojno/v dvojicah/v skupinah s pomočjo pridobljenega znanja in vedenja. 

Nekatere naloge lahko služijo kot dodatna naloga za samostojno delo učencev.



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 

UČNI SKLOP: MERJENJE DOLŽINE ČASOVNI OKVIR: 10 – 12 UR 


• merijo s standardnimi in nestandardnimi merskimi enotami, 

• primerjajo velikostne odnose, 

• pretvarjajo sosednje mnogoimenske enote v enoimenske, 

• znajo računati s količinami, 

• spoznajo in razumejo odvisnost med dvema količinama, 

• spremembo ene količine znajo povezati s spremembo druge. 


• STANDARDNE IN NESTANDARDNE MERSKE ENOTE 

• VELIKOSTNI ODNOSI MED MERSKIMI ENOTAMI 

• PRETVARJANJE MERSKIH ENOT 


MINIMALNI: 

• učenec zapiše meritev z merskim 

številom in mersko enoto 


TEMELJNI: 

• pretvarja med sosednjima enotama 

• računa s količinami 



OBLIKE DELA: 




Neža in Anže sta ugotovila, da za merjenje dolžine obstajajo še druge merske enote kot le standardne. 

Tudi učenci naj bi čim več merili z nestandardnimi enotami in tako na podlagi različnih merjenj ugotovili 

nujnost enotnega merskega sistema. Živimo v času, ko je raziskovanje vesolja in premagovanje večjih 

razdalj del vsakdanjika, hkrati pa še nismo pozabili na dolžinske enote, ki so jih uporabljali v nedavni 

preteklosti. 

Ves anglosaksonski svet še živi v svojem svetu milj in jardov ne glede na svetovni dogovor o uporabi 

enotnega merskega sistema g/m/s. 


1. in 2. ura 

Zapišejo ugotovitve, ugotovijo, da bi bila velika zmeda, če bi merili z različnimi merskimi enotami. Meritve s čevlji 

in palci naj potekajo čim bolj igrivo, namen takih nalog je bolj v igri kot v pridobivanju rezultatov. 

Ugotovijo, da so koraki različno dolgi, najdaljši korak in število korakov sta v obratnem sorazmerju. 

Lahko uporabljamo izraz obratno sorazmerje, učenci pa naj ugotovitve predstavijo opisno. 

Z različnimi merskimi enotami naj učenci rešujejo naloge. Rezultate lahko predstavijo grafično ali s 

preglednico oz. stolpci; predvsem naj delajo samostojno in merske enote izbirajo po lastnih željah. 

Svoje rezultate naj nekaj učencev predstavi ostalim, lahko naredijo primerjavo. 

OREHEK: 

Svoje meritve učenci predstavijo s stolpci. 


različni merski trakovi, kreda 

REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 














MINIMALNI: 



TEMELJNI: 





OBLIKE DELA : 








preteklosti. 



3. ura 


Primerjajo in zapišejo ugotovitve, ugotovijo, da je bolj zanesljivo merjenje z merskim trakom. Seznanijo se s 

pojmom mersko število in merska enota. Ugotovitve zapišejo v zvezek. 

Primerjajo zapisane rezultate. Berejo zapisane merske enote, zapomnijo si, da je merska enota 

pomemben del rezultata in da jo je treba vedno zapisati. S pomočjo metrskega traku ugotovijo 

velikostne odnose med posameznimi merskimi enotami. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 














MINIMALNI: 



TEMELJNI: 





OBLIKE DELA: 








preteklosti. 




4. ura 

Bistvo vseh teh nalog je v praktični izvedbi merjenja; teh naj bo čim več. 

Merski trak jim je v pomoč pri urejanju po velikosti. Ponovijo velikostne odnose. 

Pozorni so na različne računske operacije. Ugotovijo, da lahko z merskimi enotami izvajamo vse osnovne 

računske operacije. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 














MINIMALNI: 



TEMELJNI: 





OBLIKE DELA: 








preteklosti. 



5. ura 


Pretvarjajo, pomagajo si z merskim trakom, rezultate zapišejo. Smisel pretvarjanja je v pridobivanju dolžinskih 

predstav. 

Zapišejo povzetek v obliki miselnega vzorca. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 














MINIMALNI: 



TEMELJNI: 





OBLIKE DELA : 








preteklosti. 



6. ura 


Ponovimo postopek reševanja problemov: 

PREBEREM NALOGO 

PODČRTAM PODATKE 

NAREDIM NAČRT REŠEVANJA 

NAPIŠEM RAČUNE 

ZAPIŠEM ODGOVOR 

PONOVNO PREVERIM REŠITEV 

Rešujejo probleme, uporabimo konkretne primere. 

ZA POSLADEK: 

Učenci sami sestavijo nekaj nalog, predstavijo problem in rešitve. 

Posamezne dolžine skicirajo in jih preštejejo. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 












• MERSKO ŠTEVILO,MERSKA ENOTA 


MINIMALNI: 



TEMELJNI: 





OBLIKE DELA : 








preteklosti. 



7. ura 


Ocenijo in izmerijo predmete, ugotovitve zapišejo, osvežijo pojem naravna velikost. Učenci 

morajo pridobiti predstave o naravni velikosti in s tem v zvezi o izbiri ustrezne merske enote. 

Samostojno rešujejo probleme (zgodbice). Spodbujamo jih, da organizirano razmišljajo o poteh, ki vodijo do 

rešitve. 

OREHEK: 

Igra ZA IN PROTI (eden zagovarja pot do rešitve, drugi ji nasprotuje, svoje odgovore morata argumentirati). 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 














MINIMALNI: 



TEMELJNI: 





OBLIKE DELA : 








preteklosti. 




8. ura 

Učenci so iznajdljivi pri merjenju z nestandardnimi oz. standardnimi merskimi enotami. 

Učenci pretvarjajo, uporabljajo merski trak, ustno in pisno. Svoje ugotovitve zapišejo v zvezek. 

ZA POSLADEK: 

Delo v paru: 

Z volneno nitko učenec izmeri dolžino roke in noge sošolca ter obratno. Nit naj par prilepi na poseben list. 

Grafično prikažejo rezultate. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 














MINIMALNI: 



TEMELJNI: 





OBLIKE DELA : 








preteklosti. 




9. ura 

Podatke pretvarjajo v enoimenske enote, s sklepanjem pridejo do rezultata. Nalogo si lahko tudi ilustrirajo oz. 

naredijo skico. 

Ponovijo pretvarjanje merskih enot. 

ZA POSALADEK: 

Učenci izmerijo dolžino svoje rdeče barvice, meritve zapišejo v preglednico, jih grafično predstavijo in primerjajo. 


različni merski trakovi, kreda, igra domine 

REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 














MINIMALNI: 



TEMELJNI: 





OBLIKE DELA : 








preteklosti. 



10. ura 


Igrajo igro DOMINE. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 














MINIMALNI: 



TEMELJNI: 





OBLIKE DELA : 








preteklosti. 




11. ura 

Računajo v km, seštevajo posamezne razdalje. Učenci naj bi s takimi nalogami tudi avtomatizirali 

hitro ustno seštevanje, kajti tisti, ki tega ne obvlada, mora izračunati vse možne poti. Vadimo tudi 

približno računanje, ko naj bi učenci že na hiter pogled ugotovili, po kateri poti pridemo do več kot 

100, po kateri manj kot do 100. 

Narišejo sliko. Nasploh učence navajamo na risanje skic. Sklepajo. 

ZA POSLADEK: 

Učenci rešijo dodatno nalogo in ugotovijo, da je premalo podatkov za pravilno rešitev. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 














MINIMALNI: 



TEMELJNI: 





OBLIKE DELA : 








preteklosti. 



12. ura 


Besedilo natančno preberejo, pozorni so na pomen posameznih besed. Ločijo pomembne podatke od 

nepomembnih. 

ZA POSLADEK: 

Pobarvajo polja z najmanjšo količino, nato naredijo še obratno. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 

UČNI SKLOP: PISNO SEŠTEVANJE IN ODŠTEVANJE DO 1000 ČASOVNI OKVIR: 24 UR 

2 URI PREVERJANJE 


• seštevati in odštevati do 1000 s prehodom 

• 


• PISNO SEŠTEVANJE S TRIMESTNIMI ŠTEVILI BREZ PREHODA 

• PISNO ODŠTEVANJE S TRIMESTNIMI ŠTEVILI BREZ PREHODA 

• PISNO SEŠTEVANJE S TRIMESTNIMI ŠTEVILI S PREHODOM 

• PISNO ODŠTEVANJE S TRIMESTNIMI ŠTEVILI S PREHODOM 

MINIMALNI: 

• seštevati in odštevati naravna števila do 

1000 ( pisno ) 


TEMELJNI: 

• seštevati in odštevati naravna števila do 1000 ( 

pisno s prehodom ) 



OBLIKE DELA : 




Nekaj časa že dežuje. Naša junaka Anže in Neža sta žalostna, ker so zaradi slabega vremena odpadli njuni 

najljubši krožki. Odločila sta se, da bosta pomagala Anini mami pri inventuri. V slovarju tujk poiščeta razlago 

besede inventura. Lansko leto nista Anini mami veliko pomagala, saj še nista znala računati do 1000. 

Anina mama se je pomoči razveselila. 

Profesor Umko razloži pravilo seštevanja in odštevanja: števila zapišemo eno pod drugo, pod števili potegnemo 

črto, seštejemo in odštejemo najprej enice, potem desetice in nato še stotice. 


1. in 2. ura 

Skupaj s sošolci naredijo popis šolskih potrebščin v razredu. Na tablo zapišejo račune popisa zalog Anine mame. 

Računajo, koliko potrebščin so pokupili. Pozorni smo na pravilno podpisovanje in pravilno oznako desetiških enot 

S, D,E. Račune pišejo v zvezek. Seštevajo in odštevajo od desne proti levi. 


številski trak, pozicijsko računalo , enotske kocke 

REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 





• 






MINIMALNI: 


1000 ( pisno ) 


TEMELJNI: 





OBLIKE DELA : 











3.,4.,5.,6., 7. ura 

Račune pišejo v zvezek, pozorni smo na pravilno podpisovanje. 

Besedilo prepišejo in nalogo rešijo s pisnim računanjem. 

Natančno si ogledajo prikaz. Dobijo ga lahko tudi na lističu z nalogami. Podatke razberejo iz prikaza in 

zraven dneva zapišejo količino padavin. Kratko odgovorijo na vsako vprašanje. Ker je treba tudi računati 

količino padavin, to naredijo pisno. Ob nalogi ugotovijo, da v sredo in četrtek ni deževalo. 

Povzetek v obliki miselnega vzorca 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 





• 






MINIMALNI: 


1000 ( pisno ) 


TEMELJNI: 





OBLIKE DELA : 











8.,9.,10. ura 

Pisno seštevamo in odštevamo brez prehoda, pozorni smo na pravilno podpisovanje in računanje. 

V nalogah z neznanko med D ali E uporabijo različne poti reševanja (odštevanje, računanje z 

neznanko v okviru desetic). 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 





• 






MINIMALNI: 


1000 ( pisno ) 


TEMELJNI: 





OBLIKE DELA : 










11. ura 


Del ure posvetimo preverjanju razumevanja seštevanja in odštevanja brez prehoda. 

Drugi del ure posvetimo reševanju nalog z besedilom, ponovimo način reševanja le‐teh. 

ZA POSLADEK 

Učenci naj samostojno sestavijo podobne besedilne naloge. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 





• 






MINIMALNI: 


1000 ( pisno ) 


TEMELJNI: 





OBLIKE DELA : 











12. in13. ura 

Reševanje naloge Naravoslovni dan v Arboretumu 

V nalogah z neznanko med D in E uporabijo različne poti reševanja (nasprotne operacije, računanje z neznanko v 

okviru desetic). 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 





• 






MINIMALNI: 


1000 ( pisno ) 


TEMELJNI: 





OBLIKE DELA : 











14., 15. ura 

Igrajo igrico INVENTURA V PAPIRNICI, vsi računajo za vse predmete, račune pišejo v zvezek. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 





• 






MINIMALNI: 


1000 ( pisno ) 


TEMELJNI: 





OBLIKE DELA : 











16. ura 

Igra TRGOVINA 

Delo v skupinah, kupujejo po eno živilo, kasneje lahko kupec kupi dva predmeta. Prodajalci računajo, koliko 

morajo vrniti. Nekaj računov zapišejo v zvezek. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 





• 






MINIMALNI: 


1000 ( pisno ) 


TEMELJNI: 





OBLIKE DELA : 











17. ura 

Igra BANKA 

Navajanje na računanje z evri. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ:





• 






MINIMALNI: 


1000 ( pisno ) 


TEMELJNI: 





OBLIKE DELA : 











18. ura 

Naloge – PRIROČNIK ‐ za preverjanje znanja. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 





• 





• PISNO ODŠTEVANJE S TRIMESTNIMI ŠTEVILI S PREHODOM

MINIMALNI: 


1000 ( pisno ) 


TEMELJNI: 





OBLIKE DELA : 











19., 20., 21., 22. ura 

Vaje pisnega seštevanja in odštevanja do 1000 – vaje v PRIROČNIKU 4 

Lahko pa učitelj sestavi še dodatne naloge . 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 





• 






MINIMALNI: 


1000 ( pisno ) 


TEMELJNI: 





OBLIKE DELA :










AKTIVNOST UČENCEV : 

23. in 24 . ura 

Učenci samostojno rešujejo naloge za preizkus znanja; analiza rešitev. 

Učenci samostojno pripravijo nekaj podobnih nalog. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 

UČNI SKLOP: PISNO MNOŽENJE ČASOVNI OKVIR: 12 – 15 ur 


• pisno množiti z enomestnim številom v množici naravnih števil do 1000, 

• uporabljati pojem večkratnik, 

• oceniti rezultat, 

• izpolniti preprosto tabelo, 

• sklepati iz enote na množino in obratno, 

• prebrati preprosto preglednico, 

• nastaviti in prešteti vse možne izide pri preprostih kombinatoričnih situacijah. 


• MNOŽENJE Z ENOMESTNIM ŠTEVILOM 

• BRANJE PREPROSTIH TABEL 

• REŠEVANJE KOMBINATORNIH SITUACIJ 


MINIMALNI: 

• pisno množi do 1000, 

• reši preproste besedilne naloge s 

sklepanjem, 

• sklepa iz enote na množino. 



TEMELJNI: 

• množi naravna števila do 1000, 

• uporablja pojem večkratnik, 

• reši preproste besedilne naloge, 

• sklepa iz enote na množino in obratno. 

OBLIKE DELA : 




Anže se muči s poštevanko v okviru do 10 x 10. Neža ga skuša potolažiti in mu pove, da je poštevanka hitro 

seštevanje in je zato počasno mučenje. Nežin brat jima pojasni, da je množenje z dvomestnimi števili kot da bi 

dvakrat množil enomestno število, ki ga je potrebno razstaviti na enice in desetice. 


1 ., 2., 3., 4., ura 

Množenje z deseticami učencem predstavimo na preprost način – zmnožku dodamo le ničlo ali dve. Števila 

pretvorimo v večkratnike desetiških enot in črki S IN D postaneta merski enoti. Pretvarjajo v obratnem vrstnem 

redu. 

Poštevanko nad 10 utrjujemo z iskanjem večkratnikov. 

Ponavljamo poštevanko in večkratnike do popolne avtomatizacije. 



številski trak, kvadratna mreža, 

REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 















MINIMALNI: 



sklepanjem, 


TEMELJNI: 







OBLIKE DELA : 







5., 6., 7. in 8 . ura 


Računajo s centi, s tem pa utrjujejo množenje z deseticami oz. s stoticami, učenci pretvarjajo tudi v evre. 

Utrjujemo tudi približno računanje, učenci si utrjujejo številske predstave. 

Utrjujemo in preverjamo pojme petkratnik, sedemkratnik. 

Utrjujemo tudi uvrščanje zmnožka med dve desetici. 

Rešitve nekaterih nalog dokažejo z računom seštevanja in množenja. 

OREHEK: 

Učenci rešujejo dodatno nalogo, so natančni pri branju preglednice, v dvojicah odgovarjajo na vprašanja. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 















MINIMALNI: 



sklepanjem, 


TEMELJNI: 







OBLIKE DELA : 







9., 10., 11., 12. ura 


Učenec naj spozna, da se vsakih sedem dni ponovi isti dan, zato nas po deljenju s sedem zanima le še 

ostanek. 

Učence navajamo na sistematično delo: za poskus si izberemo števila po nekem kriteriju (ne kar npr. tri 

najlažja). Izberemo število 0, liho, sodo, dvomestno, trimestno ipd. 

Utrjujemo branje z razumevanjem. Razmisli in utemelji pomeni, da utemeljijo tudi, zakaj neka rešitev ni 

pravilna. 

Učenci naj delajo samostojno, kvečjemu v paru. Naj razmišljajo o števkah v zmnožku, si jih ogledujejo, jih 

zapišejo v stolpce – enice pod enice in desetice pod desetice. 

Po potrebi lahko tudi prepišejo vse enice z eno barvo in vse desetice z drugo barvo. 

OREHEK: 

Branje preproste preglednice, nekateri podatki so prikriti. Pri organizaciji izleta usmerjamo učence, da res 

pomislijo na vse: datum in uro odhoda/prihoda, navodila, spremstvo, število avtobusov … 

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI:


REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 















MINIMALNI: 



sklepanjem, 




TEMELJNI: 





OBLIKE DELA : 







13. in 14. ura 


Utrjujemo približno računanje. 

Učenci izračunajo račune v vseh krogih, kar je pomembno za avtomatizacijo algoritma pisnega 

množenja. 

Učenci preračunajo vse račune, ugotovijo, da sta samo dva računa nepravilna. 

Utrjujemo in vadimo branje z razumevanjem, utrjujemo simbolni jezik. 

Naloge z besedilom računamo postopoma. 

Množenje je hitro seštevanje, z rešitvijo nekaterih nalog to tudi sami ugotovijo. 

Berejo preglednice, izpišejo podatke.



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 















MINIMALNI: 



sklepanjem, 




TEMELJNI: 





OBLIKE DELA : 








15. ura 

Reševanje 27. naloge v DZ, ki je zelo obsežna. Rešujemo jo celo uro. Vprašanja zastavlja učitelj, učenci pa se s 

prestavljanjem čebelnjakov igraje prikopljejo do rešitev. 

Učenci najprej poiščejo in uredijo rešitve, šele potem preštejejo skupno število iskanih elementov. 

Hkrati naj tudi ugotavljajo in ubesedijo zakonitosti: če je takih, ki se končajo z ena, 6, potem je takih, ki se ne 

končajo z ena, 18, ker je vseh skupaj 24.



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 

UČNI SKLOP: PISNO DELJENJE ČASOVNI OKVIR: 8 ur 


• utrditi algoritem pisnega deljenja, 

• pisno deliti z enomestnim številom in napraviti preizkus, 

• pisno deliti z večkratniki števila 10, 

• razumeti in uporabiti pojme: je deljiv, je delitelj, je večkratnik. 

• PISNO DELJENJE Z ENOMESTNIM ŠTEVILOM 

• VEČKRATNIK, DELITELJ, JE DELJIVO 

• DELJENJE Z VEČKRATNIKI ŠTEVILA 10 


MINIMALNI: 

• pisno deli do 1000 


TEMELJNI: 


• uporablja pojme je deljiv, je delitelj, je večkratnik 



OBLIKE DELA : 




Neža in Anže preživljata dan na šolskem športnem dnevu. Opazujeta okolico in se zabavata po svoje v zelo 

mrzlem dnevu. Anže ne ve, ali bosta v koči lahko prišla do toplega čaja, saj je pred kočo veliko smuči. 

Njihovo število je delil z dve in predvideval, koliko smučarjev je že v koči. 

Anže je delil kar na pamet, razložil pa je tudi, kako se to stori pisno. Prikazal je tudi, kako preverimo 

pravilnost rezultata deljenja – z množenjem. Poudaril je, da je potrebno paziti pri podpisovanju ostankov in 

deljenju desetiških števil. 


1. ura 

S pomočjo profesorja Umka učenci usvojijo postopek deljenja z enomestnim številom in številom 10. 

Povzetek v obliki miselnega vzorca 


številski trak, modeli slovenskega denarja 

REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 











MINIMALNI: 


• 


TEMELJNI: 





OBLIKE DELA : 











2. ura 

Učenci rešujejo nalogo, tako da si pomagajo s sliko (jabolka in gobe). Zapišejo dva računa deljenja in dva 

računa množenja. Račune deljenja preverijo z računi množenja. 

Znanje deljenja preverijo z računi, naredijo tudi preizkus z množenjem. 

Pri nekaterih računih ugotovijo, da je rezultat pri deljenju z enomestnim deliteljem enak rezultatu deljenja z 

desetiškimi števili, ki so večkratniki števila 10. 

Učenci ob nalogi ponovijo večkratnik nekega števila, v tem primeru števila 8. 

Razumevanje tega pojma ponazarjajo pravilno pobarvani liki, kar učenci tudi razložijo v opisni obliki. 

Naloga pri učencih spodbuja samostojno reševanje in tudi preverjanje. Pravilno pisno deljenje pripelje do 

končnega rezultata – slike (dodati tudi napačne količnike, da ne bi šlo za ugibanje ali preprosto iskanje neke 

slike). Račune učenci zapišejo. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 











MINIMALNI: 



TEMELJNI: 





OBLIKE DELA : 











3. ura 

Učenci ponovijo pojme delitelj, je deljivo, večkratnik. Poznavajo pojme deljenec, delitelj, količnik. 

Račune deljenja zapisujejo. 

Pravilne trditve pobarvajo, napačne pa ustrezno popravijo. 

Učenci vstavljajo znak = ali ≠. Pri tem izračunajo račune deljenja in rezultate nato 

med seboj primerjajo. Učenci med seboj primerjajo količnike in jih primerjajo po velikosti. 

Preverjajo tudi pravilnost izračunov, napačne rezultate popravijo, lahko pa ob nepravilnih rezultatih 

narišejo nevihtni oblak in pravilen rezultat napišejo vanj.



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 











MINIMALNI: 


• 


TEMELJNI: 





OBLIKE DELA : 










AKTIVNOST UČENCEV:

4. in 5. ura 

Preverjanje znanja v nalogah z besedili. Pri teh dveh nalogah morajo učenci besedili natančno prebrati, 

pomembne podatke označiti z označevalcem, nato pa nalogi rešiti in oblikovati smiselni odgovor. 

Ponovimo dele celote, naloge se lotimo reševati dvoplastno. 

Tako jo učenci lahko rešijo. 

Najprej utrdimo pojme količnik, deljenec, delitelj. Učenci podčrtajo števila, ki so delitelji števila 45. Račune 

deljenja lahko tudi zapišejo. 

Pri reševanju nekaterih nalog so mogoči različni odgovori, ki naj jih učenci tudi utemeljijo in razložijo. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 











MINIMALNI: 



TEMELJNI: 





OBLIKE DELA : 


drugačne razlage, individualizacija









6. in 7. ura 

Učenci računajo z deli celote, sklepajo in tako dobijo pravilen rezultat. 

Rešujejo sestavljene naloge z besedilom, ponovijo poznavanje časovnih enot. 

Ponovijo algoritem pisnega deljenja, utrdijo pisno deljenje. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 











MINIMALNI: 

• 


TEMELJNI: 

• 



OBLIKE DELA : 










8. ura 


Naredimo nekaj nalog za preverjanje razumevanja. Sledi analiza 

ZA POSLADEK: 

Učenci rešujejo dodatne naloge. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 

UČNI SKLOP: PONAVLJANJE ČASOVNI OKVIR: 10‐ 12 ur 


• preverimo usvojenost temeljnih standardov za 1. triletje 


• GEOMETRIJSKE OBLIKE 

• GEOMETRIJSKI LIKI 

• GEOMETRIJSKA TELESA 

• SIMETRIJA 

• RAČUNANJE Z ENOIMENSKIMI MERSKIMI ENOTAMI 

• SEŠTEVANJE IN ODŠTEVANJE DO 1000 

• BRANJE PREGLEDNIC 


MINIMALNI: 

• 


TEMELJNI: 

• ob praktičnih aktivnostih razvijejo svoji 

starosti primerne številske predstave, ki 

temeljijo na praktičnih aktivnostih, 

• usvojijo števila do 1000, 

• znajo seštevati in odštevati v množici 

naravnih števil do 1000 (brez prehoda), 

• znajo poštevanko v obsegu do 10 x 10 in 

količnike, ki so vezani na poštevanko, 

• prepoznajo dele celote, 

• ločijo med geometrijskimi oblikami: črte, liki, 

telesa, 

• prepoznajo simetrijo, 

• poznajo osnovne merske enote za dolžino, 

maso, prostornino, denar in čas. 

• 


OBLIKE DELA : 




Neža in Anže sta prijatelja in sošolca. Počitnice sta aktivno preživela, sedaj pa komaj čakata na začetek novega 

šolskega leta. Sklenila sta, da bosta priredila zabavo, nanjo bosta povabila sošolce. Vstopnina na zabavo bo hrana, 

pijača in seveda sladkarije. 

Neža in Anže na zabavi ponovita skupaj s sošolci vse, kar so se naučili lani: seštevanje, odštevanje, množenje, 

deljenje, geometrijska telesa in like. 


1. ura 

Učenci opišejo lastnosti geometrijskih teles ob konkretnih modelih in sliki. Ponovijo simetrijo in jo tudi utemeljijo. 

Osvežijo si znanje prikazovanja nabora možnosti z obema drevesnima diagramoma in ugotovijo, koliko kombinacij 

dobimo. Elemente razvrščajo tudi s pomočjo Carrollovega diagrama. 

Za posladek 

Učenci nadaljujejo vzorec, ki je sestavljen iz kvadratov in s poskušanjem ugotovijo pravilno rešitev. 


modeli geometrijskih teles, geoplošče, delovni zvezek, učbenik 

REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 








• SIMETRIJA 





MINIMALNI: 

• 


TEMELJNI: 











telesa, 




• 


OBLIKE DELA : 










2. ura 

Učenci utrdijo (ob poprejšnjem zapisu kriterijev) tudi poimenovanje različnih črt. Najdejo smiselni 

izbor geometrijskih teles in jih delijo na več načinov: barvo, obliko, velikost, okroglost, oglatost. 

Izbor mora zdržati po vseh kriterijih. 

Ponovijo naj skladnost likov, rišejo na pikast papir, spodbujamo jih k vztrajnosti, poiščejo in zapišejo 

prav vse možnosti. 

Za posladek 

Naloga s podatkom (ki je sicer resničen) preveč – če učenci tega ne vidijo, jih na dejstvo opozorimo.



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 








• SIMETRIJA 





MINIMALNI: 

• 


TEMELJNI: 











telesa, 




• 


OBLIKE DELA : 









AKTIVNOST UČENCEV:

3. ura 

Navajamo jih na natančnost, učenci morajo besedilo natančno prebrati, izluščiti osnovne podatke in nato 

izračunati. Natančno preberejo podatke, jih vnesejo v razpredelnico, učenci berejo razpredelnico in znajo iz nje 

poiskati in interpretirati ustrezne podatke. 

Za posladek 

Učenci poskušajo sestaviti podobno nalogo, kot je 21. naloga v DZ. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 








• SIMETRIJA 





MINIMALNI: 

• 


TEMELJNI: 











telesa, 




• 


OBLIKE DELA : 




Neža in Anže sta prijatelja in sošolca. Počitnice sta aktivno preživela, sedaj pa komaj čakata na začetek novega





4. ura 


Nekateri podatki so prikazani s preglednico, lahko pa najprej poskusimo rešiti nalogo skupaj z 

učenci, in sicer le z branjem. Šele potem izpolnimo preglednico, primerjamo oz. ugotavljamo, kateri 

način nam je lažji oz. hitrejši. Ob zapisu svojega urnika dejavnosti dovolimo učencem, da ga tudi 

komentirajo: kaj jim je všeč, kaj ne, kaj bi radi, hkrati pa naj razmišljajo o tem, da mora vsak človek 

v življenju delati tudi stvari, ki mu niso najbolj všeč. 

Nekatere naloge zahtevajo veliko natančnosti, čeprav so računi preprosti. Učenci do konca ne 

vedo, ali so izračunali prav, kajti dobljene črke še niso rešitev. Tako po dveh ali treh računih učenci 

ne ugibajo več. Učence navajamo na popolno obvladanje branja preglednic. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 








• SIMETRIJA 





MINIMALNI: 

• 

TEMELJNI: 











telesa, 


• poznajo osnovne merske enote za dolžino,


• 



OBLIKE DELA : 









5. ura 


Učenci ustno odgovarjajo na vprašanja in svoje odgovore tudi utemeljijo. 

Učenci ugotovijo – deli celote so ENAKI deli, poimenujemo jih glede na to, koliko jih je, celoto 

sestavlja toliko delov celote, kolikor je delov samih. 

Pripovedujejo vsakdanje primere: pol kilograma kruha, pol litra vode, pol kilograma jagod, še pol 

ure je do konca … 

Za posladek: 

Izberemo eno izmed dodatnih nalog. 


geoplošča, geometrijska telesa, delovni zvezek, učbenik 

REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 








• SIMETRIJA 



• BRANJE PREGLEDNIC


MINIMALNI: 

TEMELJNI: 

• 











telesa, 




• 



OBLIKE DELA : 










6. ura 

Z učenci postopoma ponovimo odštevanje in seštevanje do 100. Učence navajamo na 

samostojno delo. 

Ponovimo pisno seštevanje, kontrola pravilnosti je z vsotami pridobljeno geslo. Učence navajamo 

na samokontrolo. 

Spodbudimo učence, da vsako možnost tudi razložijo – zakaj da oz. zakaj ne. Razvijamo 

matematično izrazoslovje. 

Za posladek 

17/ DZ Naloga s podatkom (ki je sicer resničen) preveč – če učenci tega ne vidijo, jih na dejstvo opozorimo. 


geoplošča, liki, telesa, delovni zvezek, učbenik 

REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 








• SIMETRIJA 





MINIMALNI: 

• 


TEMELJNI: 











telesa, 




• 


OBLIKE DELA : 









7. ura 

AKTIVNOST UČENCEV 

Pri reševanje nalog z besedilom učence navajamo na logično sklepanje ob upoštevanju vseh 

pogojev. Nekateri učenci bodo zlahka rešili naloge, drugim pa tudi po razlagi še vedno ne bo čisto 

jasno. To ni nič hudega, pomembno je, da so o nalogi razmišljali. 

Osnovni cilj je navajati učence na logično razmišljanje in ne le na računanje po receptu. 

Nalogi zahtevata logično razmišljanje, smiselno pa je, da učenci sami pridejo do ugotovitve. Če se 

to ne zgodi, jih usmerimo v grafično ponazoritev oz. jih z usmerjevalnimi vprašanji peljemo do cilja, 

ki pa ga morajo vsekakor doseči sami. Za preverjanje razumevanja pa naj svoj odgovor še 

dokažejo. 

Za posladek 

17/ DZ Naloga s podatkom (ki je sicer resničen) preveč – če učenci tega ne vidijo, jih na dejstvo opozorimo.



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 








• SIMETRIJA 





MINIMALNI: 

• 

TEMELJNI: 











telesa, 


• poznajo osnovne merske enote za dolžino,


• 



OBLIKE DELA : 









8. in 9. ura 


Učence navajamo na natančno branje: seštej, dodaj, zmanjšaj, povečaj n-krat … ter s tem v 

zvezi na matematični zapis danih besed. Ponovimo izrazoslovje ter postopoma prehajamo tudi na 

simbolno izrazoslovje. 

Učenci naj svoje rezultate utemeljijo, učitelj pa jih usmerja v oblikovanje pravila zakona 

komutativnosti (a + b = b + a, a x b = b x a) – seveda ne govorimo o besednem pravilu, temveč o 

praktični uporabi zakona. 

Za posladek 

17/ DZ Naloga s podatkom (ki je sicer resničen) preveč – če učenci tega ne vidijo, jih na dejstvo opozorimo. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 








• SIMETRIJA 




STANDARDI ZNANJA:

MINIMALNI: 

• 


TEMELJNI: 











telesa, 




• 


OBLIKE DELA : 










10. ura 

Z nekaterimi nalogami pomagamo učencem pri razvoju divergentnega mišljenja. Učenci naj si 

števila od 1 do 6 izpišejo, glavno vodilo pa sta prvi in drugi račun, ostali so le za preverjanje 

pravilnosti rešitve. 

Metoda poskusov in zmot ni prepovedana, seveda naj nalogo rešujejo čim bolj samostojno, 

učiteljeva avtonomna presoja pa je, katerim učencem bo dal to nalogo v reševanje. 

Reševanje iz rešitve tokrat ne pomeni nič. Če želimo, rajši pomagamo otroku, tako da mu 

nakažemo prvo pot reševanja – enaka oblika pomeni isto število. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 




VSEBINE UČNEGA SKLOPA:




• SIMETRIJA 





MINIMALNI: 

• 


TEMELJNI: 











telesa, 




• 


OBLIKE DELA : 










11. ura 

Nekatere naloge zahtevajo vztrajnost in logično razmišljanje. K temu vzpodbujamo učence, naj 

razmišljajo tudi o izvoru imena Znalček, če pa se sami domislijo še kakšnega duhovitega imena, je 

to stvar, ki jo tudi pri matematiki le spodbujamo. 

Za posladek 

Izberemo naloge iz sklopa dodatnih nalog ‐ glej Priročnik. 


REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ:








• SIMETRIJA 





MINIMALNI: 

• 


TEMELJNI: 











telesa, 




• 


OBLIKE DELA : 









12. ura 


Izjavo morajo učenci utemeljiti. 

Namen naloge je ponavljanje in utrjevanje na še drugačen način, mimogrede pa lahko povemo še 

kakšno zanimivost o štorkljah npr. o njihovih orjaških gnezdih na dimnikih. 

Cilj naloge je branje z razumevanjem, kar zahteva analizo prebranega. 

Lahko se gremo »kdo bo prej«, lahko si otrok izbere še svoj kriterij in oznako, prebere sošolcu 

svoje številke, sošolec pa naj ugotovi pravilo, po katerem je otrok označil svoj izbor. 

Za posladek 

Dodatne naloge



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 

UČNI SKLOP: PROSTORNINA ČASOVNI OKVIR: 6 ur 








• MERSKA ENOTA, MERSKO ŠTEVILO 

• RAČUNANJE S KOLIČINAMI ZA MERJENJE PROSTORINE 

• PRETVARJANJE 


MINIMALNI 

TEMELJNI 

• meritve zapisati z merskim številom in 

mersko enoto, 

• pretvarjati med dvema sosednjima enotama 

in računati s količinami. 

• 



OBLIKE DELA: 




Neža in Anže sta obiskala dedka na vasi in mu pomagala pri zalivanju vinograda. Načrpati bi morala 60 l vode iz 

vodnjaka, a nista vedela, koliko vode gre v vedro. Najprej sta vodo iz vedra prelila v litrske plastenke in v 

kozarčke po deciliter. 

Učenci svetujejo, kako bi lahko oni ugotovili prostornino vedra s standardnimi enotami ali pa nestandardnimi 

enotami. 

Profesor Umko pojasnjuje, da prostornino teles vedno zapišemo z merskim številom in mersko enoto, enote so 

različno velike in po velikosti so med seboj povezane. Enote so litri, decilitri, mililitri in hektolitri. 

1 . ura 


Ob pogledu slike skušajo ugotoviti, koliko tekočine je v različnih embalažah, ugotovijo in povedo – ustno 

prostornino predmetov na sliki. 

Ocenijo prostornino danih predmetov, lahko jo tudi izmerijo s standardnimi in nestandardnimi enotami. 


OREHEK: 

Naredijo poskus s spremembo stanja in prostornino vode. 


posodice različnih velikosti, litrske plastenke, pločevinke, prostorninska kocka 

REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 













MINIMALNI 

TEMELJNI 


mersko enoto, 



• 



OBLIKE DELA: 








enotami. 



2. ura 


Po velikosti razporedijo merska števila z merskimi enotami. Uporabljajo naj preglednico merskih enot. 

Samostojno pretvorijo in zapišejo v manjši merski enoti. 

Samostojno pretvorijo in zapišejo v večji merski enoti. 

Merska števila z enotami primerjajo med seboj in vstavijo ustrezen znak. 

Na merilnem valju pobarvajo zahtevano količino. 

Preberejo nalogo, samostojno zapišejo račun in ga izračunajo, rezultat naj bo v najbolj »življenjski« merski 

enoti. Pretvorijo v večjo enoto (l). 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 













MINIMALNI 

TEMELJNI 


mersko enoto, 



• 



OBLIKE DELA: 








enotami. 



3. ura 


Preberejo nalogo, samostojno zapišejo račun in ga izračunajo. 

Del litra samostojno zapišejo v decilitrih. 

Samostojno uredijo količine, začenši z največjo. 

Samostojno/v dvojicah računajo s količinami. 

Iz ene enote pretvarjajo v drugo. 

Preberejo nalogo, zapišejo račun in ga izračunajo.

Uporabljajo preglednico merskih enot. 

OREHEK: 

Igra VODNJAK 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 













MINIMALNI 

TEMELJNI 


mersko enoto, 



• 



OBLIKE DELA: 








enotami. 



4. ura 


V dvojicah poskusijo z merskimi enotami računati. Učenci vedo, da moramo vsa merska števila, 

kadar jih med seboj seštevamo, odštevamo, množimo ali delimo, pretvoriti v isto mersko enoto.

Skupaj naredimo nekaj primerov, frontalno pojasnimo ter utrdimo računanje z merskimi enotami. 

Samostojno po besedilu zapišejo sestavljen račun, pretvorijo enote v isto mersko enoto in račun 

Izračunajo. 

Preberejo različne trditve, premislijo in obkrožijo črke pred pravilnimi trditvami. 

Preberejo nalogo, samostojno zapišejo račun in ga izračunajo. 

Pregledajo zapise različnih količin in med seboj povežejo enake vrednosti le-teh. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 













MINIMALNI 

TEMELJNI 


mersko enoto, 



• 



OBLIKE DELA: 








enotami. 



5. ura 

AKTIVNOST UČENCEV:

Z danim merskim številom in enoto množimo; učenci sami zapišejo račun in ga izračunajo. Rezultat 

naj pretvorijo v večjo mersko enoto (hl in l). 

Učence spodbudimo k različnim načinom reševanja (množenje, seštevanje, 

odštevanje od tedenske porabe vode …). Primerjamo rezultate različnih načinov izračuna. 

Samostojno/v dvojicah se lotijo reševanja naloge: preberejo, razmislijo, zapišejo, izračunajo. 

Učence spodbujamo na čim več različnih načinov reševanja. Rezultate preverimo, postopke 

reševanja pa temeljito pregledamo. 

NAREDIMO NEKAJ NALOG ZA PREVERJANJE RAZUMEVANJA: 

UTEŽ: 

Za rešitev naloge ni potreben zapis, saj jo lahko rešimo z dobrim premislekom. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 













MINIMALNI 

TEMELJNI 


mersko enoto, 



• 



OBLIKE DELA: 








enotami. 



6. ura 


Rešimo nalogo za mlade raziskovalce. 

Rešujemo naloge za preverjanje razumevanja .Analiza rešitev nalog za razumevanje . 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 

UČNI SKLOP: PRAVOKOTNIK IN KVADRAT ČASOVNI OKVIR: 6 ur 

1 ura preverjanje znanja 


• prepoznati pravokotnik in kvadrat 

• opisati medsebojno lego stranic 

• opisati lastnosti stranic 


• LIKI – ŠTIRIKOTNIKI 

• KVADRAT 

• PRAVOKOTNIK 

• SIMETRALA PRAVOKOTNIKA IN KVADRATA 

• NAČRTOVANJE PRAVOKOTNIKA IN KVADRATA 


MINIMALNI: 

TEMELJNI: 

• med štirikotniki prepoznati pravokotnik in • opisati pravokotnik in kvadrat 

kvadrat 

• lika narisati s pomočjo mreže 

• risati s pomočjo šablone 

• s prepogibanjem določiti simetrale pravokotnika in 

kvadrata 



OBLIKE DELA : 




Anže in Neža se med uro geometrije zabavata z risanjem pravokotnikov in kvadratov. Neža je tako narisala svoj 

sanjski grad, Anže pa je moral ugotoviti, koliko pravokotnikov in kvadratov ga sestavlja. Rešitev sta iskala dolgo. 

Pri uri geometrije sta izvedela, da imata oba lika štiri stranice in štiri oglišča. 

S pomočjo profesorja Umka sta izvedela, da so oglišča stičišča stranic, ki so daljice med oglišči. Pravokotnik ima 

nasprotni stranici vzporedni, sosednji pa pravokotni, kvadrat je pravokotnik z enako dolgimi stranicami, oba lika 

sta štirikotnika, ker imata štiri stranice in štiri oglišča. 


1. ura 

Preštejejo pravokotnike na slikah. Lahko jih najdejo celo več, ker so nekateri pravokotniki skriti (npr. 

vrata). 

Poimenujejo tudi druge like, ki sestavljajo grad. 

Učenec lahko nariše svoj grad in uporabi pravokotnik, kvadrat, trikotnik in krog. S sošolcem zamenjata 

sliki in drug drugemu preštejeta like. 

Zapis v obliki miselnega vzorca (pravokotnik, kvadrat) 


modeli štirikotnikov, geoplošča, geotrikotnik, šablona, listi 

REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 









• KVADRAT 





MINIMALNI: 

TEMELJNI: 


kvadrat 




kvadrata 



OBLIKE DELA : 











2. ura 

V učilnici iščemo predmete, ki imajo obliko pravokotnika (teh je več – list, stenski plakat, ovitek zvezka); težje 

najdemo kvadrat (prtiček). 

Učenci vzamejo list papirja ter s prepogibom dobijo pravokotnik in kvadrat. 

Z ravnilom izmerijo dolžino in širino zvezka. 

Like ločijo med seboj, jih poimenujejo, določajo skladnost. Poimenujejo like, ugotovijo, da sta pravokotnik in 

kvadrat štirikotnika. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 









• KVADRAT 





MINIMALNI: 

TEMELJNI: 


kvadrat 




kvadrata 



OBLIKE DELA : 











3. ura 

Prepogibamo pravokotnik: 

dobimo dve somernici, 

s prepogibanjem dobimo štiri pravokotnike 

Prepogibamo kvadrat: dobimo štiri simetrale, štiri kvadrate in osem enakih trikotnikov. 

Iz ploščic sestavijo robota, ladjo, zmaja, v mrežo NARIŠEJO ROBOTA IZ PRAVOKOTNIKOV IN 

KVADRATOV. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 









• KVADRAT 





MINIMALNI: 

TEMELJNI: 


kvadrat 




kvadrata 



OBLIKE DELA : 











4., 5., 6. ura 

Učenci rišejo in označujejo: 

• v mrežo narišejo pravokotnik, 

• označijo oglišča, 

• izmerijo stranice, jih poimenujejo in zapišejo dolžine, 

• zapišejo točke v notranjost.

V mrežo načrtujejo like in jih poimenujejo. Ugotovijo, da je lik, ki ima vse stranic e enake, kvadrat. 

V mrežo s štetjem kvadratkov narišejo enake like. Pravilnost preverijo učenci s prozornim papirjem. 

Upoštevajo navodila in so natančni pri načrtovanju. 

OREHEK: 

Boljši učenci rešijo orehek, primerjajo rešitve. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 









• KVADRAT 





MINIMALNI: 

TEMELJNI: 


kvadrat 




kvadrata 



OBLIKE DELA : 











7. ura PREVERJANJE RAZUMEVANJA 

Razumevanje preverjamo z nalogami, lahko tudi sestavimo podobne naloge. PRIROČNIK 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 

UČNI SKLOP: PREMICA , POLTRAK ČASOVNI OKVIR: 10 ur + 1 ura preverjanja 

znanja 


• narisati in prepoznati ravne črte: premica p, q; poltrak k, h; 

• prepoznati sečnice, vzporednice in pravokotnice; 

• narisati in označiti presečišče dveh premic. 

• 

• PREMICA 

• POLTRAK 

• PRAVOKOTNI PREMICI 

• VZPOREDNI PREMICI 

MINIMALNI: 


nariše vse vrste ravnih črt, 

• prepozna in opiše njihovo 

medsebojno lego ter jih prikaže z 

modeli. 

• Simboliko uporablja delno. 



TEMELJNI: 


• opiše njihovo medsebojno lego, 

• nariše sečnici in označi presečišče. 



OBLIKE DELA: 




Anže in Neža opazujeta stvari okoli sebe. Veliko stvari ju spominja na daljice oziroma na omejene ravne črte. 

Opazita tudi veliko stvari, ki se ne končajo. 

Učenci v razredu in v okolici poiščejo črte, ki se ne končajo, ampak tečejo v neskončnost. 

Profesor Umko razloži, da je premica neomejena ravna črta, ki jo označimo z malo pisano črko. Poltrak je ravna 

črta z začetkom v točki A in se nadaljuje skozi točko B. 


1. ura 

Učenci imajo zapisane in narisane pojme PREMICA in POLTRAK. Ugotovijo, da je premica : 

• ravna, 

• neomejena, 

• na njej so lahko točke, 

• označimo jo lahko s katero koli malo pisano črko. 

POLTRAK ponazorimo z vrvjo: 

En učenec drži vrv na začetku, ta se nato odvija neskončno v eno smer. Ugotovimo značilnosti 

poltraka: 

• je ravna črta, 

• je na eni strani omejena s točko, na drugi strani pa gre v neskončnost in ni omejena. 

Načrtamo še nekaj premic, pozorni smo na označevanje. 


geotrikotnik, vrv, svinčnik 

REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČNI SKLOP: 

PREMICA , POLTRAK 

UČITELJ: 

ČASOVNI OKVIR: 

10 ur + 1 ura preverjanja znanja 





• 

• PREMICA 

• POLTRAK 



MINIMALNI: 





modeli. 




TEMELJNI: 






OBLIKE DELA: 










2.in 3. ura 

Učenci rišejo po navodilu, narisano označujejo, upoštevajo vse dogovore, uporabljajo ošiljen 

svinčnik in geotrikotnik (Učbenik naloge od 1 – 12). 

V zvezek zapišejo miselni vzorec – PREMICA in POLTRAK. 


geotrikotnik, vrv 

REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČNI SKLOP: 


UČITELJ: 







• 

• PREMICA 

• POLTRAK 

• PRESEČIŠČE PREMIC 



MINIMALNI: 





modeli. 




TEMELJNI: 






OBLIKE DELA: 










4. ura 

Načrtajo premice, ki se sekajo v eni skupni točki. Ugotovijo, da je to presečišče, označeno je z veliko 

tiskano črko, označijo premice. 

Načrtujejo in rešujejo naloge v DZ od 1- 3 . 

ZA POSLADEK: 

rešujejo OREHEK. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČNI SKLOP: 




UČITELJ: 





• 

• PREMICA 

• POLTRAK 




MINIMALNI: 





modeli. 






TEMELJNI: 




OBLIKE DELA: 










5. ura 

Primer pravokotnosti predstavimo s prepogibanjem lista. 

Z geotrikotnikom načrtujemo pravokotnico na drugo premico. Načrtamo veliko primerov. 

Z geotrikotnikom rišemo in iščemo pravokotne premice tudi v likih. Narišejo in utrjujejo sečišče premic in 

presečišče. Poudarimo, da gre premica v neskončnost. 


geotrikotnik, vrv, list 

REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČNI SKLOP: 


UČITELJ: 







• 

• PREMICA 

• POLTRAK 




MINIMALNI: 





modeli. 




TEMELJNI: 






OBLIKE DELA: 










6. ura 

S papirjem naredimo drugačne prepogibe in dobimo vzporednice. Iščemo vzporednice v razredu ‐ zgornji in 

spodnji rob table, vzporednice na kvadratastih lučeh, oknih, vratih. 

Z geotrikotnikom se naučijo načrtovati vzporednice. Pozorni smo na označevanje vzporednih premic. 

Načrtujejo v zvezek. 

POSLADEK 

Iščejo vzporedne in pravokotne premice v razredu. 

Načrtujejo vzporednost z geotrikotnikom (DZ 8 in 9 naloga) 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČNI SKLOP: 


UČITELJ: 







• 

• PREMICA 

• POLTRAK 



MINIMALNI: 





modeli. 




TEMELJNI: 






OBLIKE DELA: 










7. ura 

Načrtovanje in reševanje nalog v DZ od 10 – 13 naloge. Utrdijo in ločijo pojme: premica, daljica, poltrak, 

vzporednica in pravokotnica. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČNI SKLOP: 


UČITELJ: 







• 

• PREMICA 

• POLTRAK 



MINIMALNI: 





modeli. 




TEMELJNI: 






OBLIKE DELA: 










8. in 9. ura 

Preverjanje razumevanja - naloge naj bodo zapisane na UL. 

Načrtujejo v zvezek. Preverjamo pravilnost načrtovanja, navajamo učence na natančnost. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČNI SKLOP: 




UČITELJ: 





• 

• PREMICA 

• POLTRAK 



MINIMALNI: 





modeli. 






TEMELJNI: 




OBLIKE DELA: 










10. ura 

Preizkus znanja ‐ vaje v priročniku. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČNI SKLOP: 


UČITELJ: 







• 

• PREMICA 

• POLTRAK 



MINIMALNI: 





modeli. 




TEMELJNI: 






OBLIKE DELA: 










11. ura 

Analiza preizkusa znanja. Pozorni smo natančnost načrtovanja, pravilno poimenovanje načrtanega. Naredimo 

podobne primere. 

Učenci samostojno sestavijo podobne primere. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 

UČNI SKLOP: ŠTEVILSKI IZRAZI ČASOVNI OKVIR: 12 ur 


• izračunati vrednost številskega izraza in upoštevati vrstni red računskih operacij, 

• izračunati vrednost številskega izraza z oklepaji, 

• zapisati številski izraz za dano besedilo, 

• črkovno oznako v preprostem izrazu zamenjati z danim številom in izračunati vrednost 

izraza. 

• 


• RAČUNANJE VREDNOSTI ŠTEVILSKEGA IZRAZA 

• VRSTNI RED RAČUNSKIH OPERACIJ 

• RAČUNANJE VREDNOSTI ŠTEVILSKGA IZRAZA Z OKLEPAJI 

• ZAPISOVANJE ŠTEVILSKEGA IZRAZA ZA DANO BESEDILO 


MINIMALNI: 

• 



TEMELJNI: 

• izračunati vrednost preprostega številskega 

izraza brez oklepajev, 


izraza brez oklepajev in z oklepaji. 

OBLIKE DELA: 




Anžeta tlači mora o spraševanju v šoli. Učiteljica ga sprašuje snov, kise je sploh še niso učili, in 

Anže ne pozna pravega odgovora. Zjutraj komaj pričaka Nežo za skupno pot v šolo in jo začne 

spraševati, kako se lotiti reševanja številskega izraza, v katerem nastopa več različnih 

računskih operacij. Odgovora Neža ne pozna. Učiteljica ga pomiri, da bo vse o tem izvedel točno ta 

dan pri pouku. To Anžeta vsaj za silo pomiri. 

Pouk se prične in izvemo vse o številskih izrazih in njihovem reševanju. 

Profesor Umko pojasni, da imata deljenje in množenje prednost pred seštevanjem in odštevanjem. 

Pri računih z oklepaji pa se najprej lotimo oklepajev. 


1., 2., 3. ura 

Prepišejo številske izraze in jih rešijo. Samostojno zapišejo številski izraz ob sliki, narišejo sliko ustrezno 

zapisanemu številskemu izrazu. 

Učenci ugotovijo, da morajo najprej množiti ali deliti in šele nato seštevati in odštevati. 

OREHEK: 

V skupinah sestavijo družabno igro na temo številskih izrazov. 


učbenik, delovni zvezek, številski trak 

REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 







izraza. 

• 



• VRSTNi RED RAČUNSKIH OPERACIJ 




MINIMALNI: 

• 



TEMELJNI: 





OBLIKE DELA: 













4., 5. ura 

Preberejo nalogo in samostojno/v dvojicah odgovorijo na vprašanja. 

Številske izraze lahko zapišemo, le če smo se vnaprej dogovorili za zapis. 

Samostojno rešijo številske izraze. 

Povzetek poglavja v obliki miselnega vzorca. 

OREHEK: 

Sestavijo (v paru) uganko ali križanko na temo številskih izrazov. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 







izraza. 

• 







MINIMALNI: 

• 



TEMELJNI: 





OBLIKE DELA: 













6., 7. ura 

Samostojno na pamet (lahko s pomočjo zapisa) izračunajo vrednost dveh številskih izrazov in 

mednju vstavijo znak ali =. 

Samostojno rešijo in izračunajo številske izraze. 

Pozorni smo na vrstni red računskih operacij in pravilno reševanje številskih izrazov. 

OREHEK: 

Igranje igre LIHI , SODI 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 







izraza. 

• 







MINIMALNI: 

• 



TEMELJNI: 





OBLIKE DELA: 













8. ura 

Natančno preberejo nalogo in samostojno zapišejo številski izraz ter ga izračunajo. 

Pozorno preberejo dano besedilo, samostojno zapišejo številske izraze in jih izračunajo. 

Samostojno rešujejo številske izraze, tako da jih dopolnijo z manjkajočim številom. 

Preberejo nalogo in samostojno zapišejo številski izraz ter ga izračunajo. 

POMEMBNO: 

Če je v izrazu več računskih operacij, velja med njimi točno določen vrstni red računanja. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 







izraza. 

• 







MINIMALNI: 

• 



TEMELJNI: 





OBLIKE DELA: 













9. ura 


V dvojicah navodila berejo drug drugemu in rešijo nalogo. 

Preberejo navodila za delo, samostojno rešijo številske izraze. 

UTEŽ ‐ naloga 

V dvojicah skušajo pojasniti rešitev naloge z danim zapisom. 

Sestavijo podobno nalogo. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 







izraza. 

• 







MINIMALNI: 

• 



TEMELJNI: 





OBLIKE DELA: 













10. ura 

Na pamet izračunajo številski izraz in izberejo pravilno izračunanega. 

Nepravilno izračunane naj učenci pojasnijo in zapišejo pravilno rešitev - pojasnijo - vrstni red 

računskih operacij. 

Samostojno na pamet (lahko s pomočjo zapisa) izračunajo vrednost enega ali dveh številskih 

izrazov in mednju vstavijo znak ali =. 

Čim spretneje samostojno izračunajo vrednost številskega izraza. 


OREHEK : 

Igra LIHI IN SODI



REFLEKSIJA: 


. 

RAZRED: 4 

UČITELJ: 







izraza. 

• 







MINIMALNI: 

• 



TEMELJNI: 





OBLIKE DELA: 













11. ura 

Naloge za preverjanje razumevanja –glej PRIROČNIK 



REFLEKSIJA:


RAZRED: 4 

UČITELJ: 







izraza. 

• 







MINIMALNI: 

• 

TEMELJNI: 







OBLIKE DELA: 












12. ura 


Pri posameznih nalogah natančno preberejo besedilo in samostojno zapišejo številski izraz ter ga 

izračunajo. 

Dopolnijo preglednico z ustreznimi števili. 

Po danem pisnem navodilu samostojno/v dvojicah zapišejo številski izraz in ga izračunajo.

OREHEK: 

Igra LIHI, SODI v dvojicah 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 

UČNI SKLOP: ŠTEVILA DO 1000 ČASOVNI OKVIR: 6 ur (4 ure + 

1 ura utrjevanja + 1 ura preverjanja) 


• šteti, zapisati in brati števila do 1000, 

• urediti naravna števila do 1000, 

• določiti predhodnik in naslednik danega števila, 

• prepoznati, oblikovati in nadaljevati preprosto zaporedje naravnih števil, 

• zapisovati odnose med števili z znaki , =. 


• UREJANJE ŠTEVIL DO 1000 

• PREDHODNIK IN NASLEDNIK NARAVNIH ŠTEVIL 

• ZAPOREDJA NARAVNIH ŠTEVIL 

• VELIKOSTNI ODNOSI VEČJE, MANJŠE, JE ENAKO 


MINIMALNI: 

• 

TEMELJNI: 

• urediti in usvojiti naravna števila do 1000 po 

velikosti. 



OBLIKE DELA: 




Anže in Neža skupaj s prijateljem Nacetom ugotavljata, koliko so njihovi stari starši oddaljeni. 

Skupaj ugotovijo, da so Nacetovi starši oddaljeni uro vožnje, Anžetovi stari starši so precej dlje. 

S pomočjo računalnika in karte ugotovijo, kje so njihovi stari starši in kraje označijo. Razdalje 

razvrstijo po velikosti. 

Profesor Umko razloži, da pri velikosti števila upoštevamo število desetic, enic, stotic. 

1. ura 


Učenci odgovarjajo na učiteljevo vprašanje Koliko so vaši stari starši oddaljeni od vas? 

Odgovori učencev so različni: 1 uro, 500 m, 17 km, z avtom se vozimo 1 uro in 20 minut, z vlakom 

potujemo 1 uro in nato še peš 15 minut … Ugotovimo, da po teh ocenah težko določimo, kateri stari 

starši so od nas najbolj oddaljeni. 

Oddaljenost dedkov in babic določijo na dva načina: s pomočjo karte na računalniku ali preglednice 

v km. Iščejo razdalje med kraji, primerjajo razdalje. 


preglednica s kraji , številski trak do 1000, zemljevid, pozicijsko računalo, enotske kocke, delovni zvezek, učbenik 

REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 

UČNI SKLOP: ŠTEVILA DO 1000 ČASOVNI OKVIR: 6 ur – 4 ure + 

1ura utrjevanja 

1 ura preverjanja 













MINIMALNI: 

• 

TEMELJNI: 


velikosti. 



OBLIKE DELA: 









2. ura 


Učenci pišejo številke z besedo in obratno (načelo postopnosti). 

Otroci najprej napišejo številke: 

– do deset z besedo, 

– desetice z besedo, 

– stotice z besedo, 

– združijo enice in desetice, 

– zapišemo poljubno trimestno število. 

Igra: Računalo 

Na mizah so računala z različnimi kroglicami (10 belih, 10 rdečih, 10 rumenih …). Če na računalih 

ni oznak T, S, D, E, jih najprej označimo. Po ustnem ali pisnem navodilu učitelja učenec na 

pozicijskem računalu prikaže število (na paličice natakne toliko kroglic, kot ima število stotic, 

desetic in enic).


preglednica s kraji, številski trak do 1000, zemljevid, pozicijsko računalo, enotske kocke, papirni bankovci, delovni 

zvezek, učbenik 

REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 
















MINIMALNI: 

• 

TEMELJNI: 


velikosti. 



OBLIKE DELA: 









AKTIVNOST UČENCEV:

3. ura 

Delajo v skupini, najbolje v paru. Oba učenca gledata pozicijsko računalo z iste strani. En učenec 

na pozicijsko računalo natakne poljubno število kroglic. Drugi učenec mora število s pozicijskega 

računala prebrati. Nato vlogi zamenjata. Pri tem pa morata drug drugega kontrolirati. 

Učenci število zapišejo s stoticami, deseticami, enicami in z besedo. Prebrano število lahko 

predstavijo tudi s tablicami, paličicami in kockami. 


preglednica s kraji, številski trak do 1000, zemljevid, pozicijsko računalo, enotske kocke, papirni bankovci, 

delovni zvezek, učbenik 

REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 
















MINIMALNI: 

• 

TEMELJNI: 


velikosti. 



OBLIKE DELA: 








Profesor Umko razloži, da pri velikosti števila upoštevamo število desetic, enic, stotic.

4. ura 


Učenci igrajo igro: Plačujemo z denarjem - imajo papirne bankovce po 100 in 50 evrov, plačati 

morajo 1000 evrov. Poiščejo in zapišejo vse možne kombinacije. 

Kombinacije zapisujejo v zvezek. Lahko tudi tekmujemo, kdo bo našel več kombinacij. 

Igra: Štejmo denar 

a) Lahko delajo vsak zase. Denar imajo v pisemskih ovojnicah. Vsaka ovojnica je označena npr. s 

črko. Denar štejejo vsak zase in vsoto zapišejo v zvezek (npr. A: 125 , B: 34 …). 

b) Delajo v paru kot prodajalec in kupec. Prodajalec pove poljubno število do 1000, kupec pa mora 

našteti točno toliko denarja. 

Igra: Razdalje 

– med kraji v Sloveniji, 

– dolžine rek v Sloveniji. 

Iz razpredelnice (večje s 25 kraji oz. manjše z 10 kraji) znajo prebrati dolžine v kilometrih. 

Orehek 

Zaporedje rešujejo, tako da ugotovijo razliko med člani društva. Ugotovijo, ali zaporedje narašča, 

pada. 


preglednica s kraji, številski trak do 1000, zemljevid, pozicijsko računalo, enotske kocke, papirni denar, delovni 


REFLEKSIJA: 



preglednica s kraji , številski trak do 1000, zemljevid, pozicijsko računalo, enotske kocke, papirni bankovci 

REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 
















MINIMALNI: 

• 

TEMELJNI: 


velikosti. 



OBLIKE DELA: 









5.ura 


Predlog nalog za razumevanje - primeri so v priročniku, ustna analiza.




REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 
















MINIMALNI: 

• 

TEMELJNI: 


velikosti. 



OBLIKE DELA: 









6. ura 

utrjevanje preverjanje znanja 

PREIZKUS ZNANJA 

AKTIVNOST UČENCEV:




REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 

UČNI SKLOP: SIMETRIJA ČASOVNI OKVIR: 8 ur 


• učenci spoznajo simetralo, 

• s simetralo znajo razpoloviti like in razumejo, da simetrala lik razpolavlja, 

• na različne načine se naučijo poiskati simetrale. 


• SIMETRIJA, SIMETRALA, SKLADNOST 

• SIMETRIČEN LIK 

• SKLADNOST 


MINIMALNI: 

• 

TEMELJNI: 

• s prepogibanjem določi simetrale 

pravokotnika in kvadrata. 



OBLIKE DELA : 




Med listanjem po enciklopediji Anže najde podatek, da človeško telo ni simetrično. Neža mu pojasni, da izraz 

simetričen lik pomeni, da ga prepognemo na dva povsem enaka dela, črta, ki tako nastane, je simetrala. S pomočjo 

slike v enciklopediji tudi ugotovita, da človeški obraz ni simetričen. 

Profesor Umko pojasni, da je lik simetričen, če ga lahko prepogibamo, tako da se oba dela prekrivata. 


1. ura 

Učenci naj bodo pozorni, da imajo oblike različne črte, ki pomenijo simetrijo. Vsak naj poišče 

kakšno obliko oziroma predmet, ki je simetričen. Učenci morajo sami opazovati, pomagajo si s 

predmeti, ki jih imajo v torbah, razgledujejo se po razredu. 

Pomagajo si z ogledalom, lahko z izrezovanjem in s prepogibanjem. 


škarje, papir, zrcalo, geoplošča, elastika, prometni znaki, igralne karte 

REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 







• SIMETRIJA, SIMETRALA, SKLADNOST 


• SKLADNOST 


MINIMALNI: 

• 

TEMELJNI: 

s prepogibanjem določi simetrale pravokotnika in 

kvadrata. 



OBLIKE DELA: 









2. ura 

Učitelj predstavi osnove dela s programom Slikar, četudi učenci znajo delati na računalniku. Če 

računalnik ni dostopen, delamo z zrcalom. Učenci naj v naslovu vsem črkam narišejo simetrale in 

dopolnijo naslov s pomočjo zrcala. Poiščejo naj, ali ima morda katera črka v naslovu še kakšno 

drugo simetralo. Poiščejo druge črke v abecedi, ki imajo kakšno simetralo (eno ali več), in jih 

narišejo. Črke rišejo v zvezek. 

Zapis v obliki miselnega vzorca 


škarje, papir, zrcalo, geoplošča, elastika, prometni znaki, igralne karte, računalnik 

REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 






• 


• SIMETRIJA, SIMETRALA SKLADNOST 


• SKLADNOST 


MINIMALNI: 

• 

TEMELJNI: 





OBLIKE DELA : 









3. ura 

Učenci rišejo samostojno, pomembno je, da so slike čim bolj simetrične. Dodajo naj tudi kakšen 

detajl npr. okno na obeh straneh simetrale hiše (pravilno postavljeno), črvička na hruški, vzorec na 

metuljevih krilih. 

Pri ugotavljanju simetričnosti si učenci pomagajo z zrcali. Tokrat je Carrollov diagram sestavljen 

drugače: trditev ni prečrtana, temveč le zanikana. 

Učenci naj like narišejo na list, jih izrežejo in s prepogibanjem ugotovijo, koliko simetral ima 

posamezen lik in kje so. Lahko si pomagajo tudi z zrcalom. V diagram vrišejo stolpce, nato 

odgovarjajo na vprašanja s pomočjo odčitavanja s stolpčnega diagrama. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 









• SKLADNOST 


MINIMALNI: 

• 

TEMELJNI: 

s prepogibanjem določi simetrale pravokotnika in 

kvadrata. 



OBLIKE DELA : 









4 . ura 

Učenci najprej obnovijo delo z geoploščo. Imeti morajo dovolj elastik za napenjanje. Pri simetriji je 

dobro, da so geoplošče prozorne, ker si simetrične oblike predstavijo tako, da geoploščo obrnejo in vidijo 

drugo polovico oblike. Črte, ki pomenijo simetralo, naj bodo na geoplošči napete z elastiko druge barve, da 

jih učenci ločijo. Če imajo učenci lesene geoplošče, delajo s poskušanjem ali z ogledalom. 

V pomoč jim je lahko zrcalo, prepogibanje ali štetje kvadratkov. Uporabljajo naj ustrezne barve. Če 

učencem leži delo z geoploščo, naj si pomagajo z napenjanjem elastik, nato pa geoploščo obrnejo. 

Pomembno je, da učenci sami ugotovijo, da simetrala lik razpolavlja, torej morata biti oba dela lika 

enaka. 

ZA POSLADEK: 

Učenci samostojno poiščejo simetrične oblike, ki jih vidijo. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 









• SKLADNOST 


MINIMALNI: 

• 

TEMELJNI: 





OBLIKE DELA : 








5. ura 


Če učenci rišejo samo najbolj osnovne like, jih učitelj spomni ali jim pokaže slike nekaterih večkotnikov, 

ki so simetrični. Skladnost likov naj učenci preverijo tako, da jih prerišejo na papir, izrežejo in polagajo 

drugega na drugega. 

Nekatere naloge konkretno povezujejo matematiko in življenje. 

Učitelj naj vztraja tudi pri bolj nenavadnih simetričnih geometrijskih likih. 

List lahko prepognemo tudi v harmoniko, vendar morajo učenci pri izrezovanju možičkov paziti, da roke 

segajo do roba in jih ne odrežejo, sicer se možički ne držijo skupaj. 

Lik preslikajo oziroma dopolnijo. Z dopolnjevanjem kvadratkov do celote dobijo odgovor. Lahko si 

pomagajo z rezanjem – biti morajo zelo natančni. 

Z nekaterimi nalogami načeloma vadimo hitro branje in tako učence navajamo na hitro iskanje in 

prepoznavanje podatkov, ki spadajo skupaj. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: UČITELJ : 









• SKLADNOST 


MINIMALNI: 

• 

TEMELJNI: 





OBLIKE DELA : 





simetričen lik pomeni, da ga prepognemo na dva povsem enaka dela, črta, ki tako nastane, je simetrala. S 

pomočjo slike v enciklopediji tudi ugotovita, da človeški obraz ni simetričen. 



6. ura 

Zrcalen napis na reševalnem avtomobilu – učenci naj razmislijo: če se peljejo v avtomobilu, za 

njimi pa pripelje reševalni avtomobil, ki ga voznik vidi v zrcalu: kako pa tam vidi napis? 

Učenci naj merijo oddaljenost posameznih točk na obeh straneh simetrale. Malce težja 

ugotovitev bi bila, da bi lahko z merjenjem razdalj posameznih točk kakršen koli lik dorisali v 

simetričnega. 

Učenci spoznajo simetralo, ki se ne dotika predmeta in ga ne seka. Vidijo slike, ki nastanejo, če 

simetrala poteka zunaj lika, ki ga slikajo. 

Rešijo preprosto izpolnjevanko. 

ZA POSLADEK: 

Nalogo kombinatorične narave učenci rešujejo samostojno. Bistvo je, da čim večkrat ponovijo 

risanje simetral pravokotnika, pa še tako se bo zgodilo, da bodo brez razmišljanja določili 

pravokotniku simetralo tudi po diagonali. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 









• SKLADNOST 


MINIMALNI: 

• 

TEMELJNI: 





OBLIKE DELA : 









7. in 8. ura 

Učenci delajo s poskušanjem. 

S štetjem kvadratkov dopolnijo vzorec. Neoznačene kvadratke lahko pobarvajo. 

Učence spodbujamo, naj vzorec obsega celotno mrežo, simetrija mora biti jasno vidna. 

Svoje znanje predstavijo s pomočjo miselnega vzorca. 

Iz papirja si učenci izrežejo več trikotnikov in jih polagajo na lik. Preštejejo. Lahko polagajo en 

trikotnik, ki ga vsakič sproti obrišejo. 

Resnično zahtevna naloga v delovnem zvezku - učenci jo samostojno rešujejo in predstavijo svoje 

ugotovitve 

Za posladek: 

Reševanje dodatnih nalog. 



REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 

UČNI SKLOP: ŠTEVILA DO 10 000 ČASOVNI OKVIR: 9 ur 

1 ura utrjevanja 

1 ura preizkus znanja 


• zapisati in brati števila do 10 000, 

• urediti naravna števila do 10 000, 

• določiti predhodnik in naslednik števila, 

• oblikovati zaporedje in nadaljevati dano preprosto zaporedje naravnih števil, 

• ustno in pisno seštevati in odštevati do 10 000. 


• NARAVNA ŠTEVILA DO 10 000 

• ZAPOREDJE NARAVNIH ŠTEVIL DO 10 000 

• PREDHODNIK IN NASLEDNIK DANEGA ŠTEVILA 


MINIMALNI: 

• 



TEMELJNI: 

• urediti naravna števila do 10 000; 


10 000. 

OBLIKE DELA : 




Anžetov in Nežin dedek je prekrival streho, tudi naša junaka sta mu pomagala. Anže je ugotovil, da so najprej 

potrebovali vsaj 10 000 strešnikov, sedaj pa je dedek naročil še 1 500 strešnikov, kar ga bo stalo več kot 1000 evrov. 

Učenci naj ugotovijo, česa je v okolici več kot 1000 in kako naj bi te reči prešteli. 

Anže in Neža sta se hotela prepričati, če je dedek naročil dovolj strešnikov. Anže je preštel strešnike po dolžini in 

nato še širini in obe števili zmnožil. Neža je preštela vse dosedanje strešnike. Štetje ju je zelo navdušilo, tako sta 

preštela še strešnike na lopi, drvarnici, hiši in skednju. Seštela sta vse strešnike in ugotovila sta, da jih je res 10 000. 

Profesor Umko je razložil, da število 10 000 lahko razdelimo na 10 1000. 


1. ura 

Učenci ugotavljajo, koliko je strešnikov na hiši, hlevu, drvarnici, če število strešnikov na enem poslopju že 

poznamo. Nekateri učenci preštejejo strešnike v eni vrsti in nato pomnožijo s številom vrst na polovici strehe, nato 

to število pomnožijo z dve, ker so šele na polovici strehe. 

Druga skupina učencev prešteje strešnike na polovici strehe in dobljeno število pomnožil z dve. Učenci sami 

ugotovijo način, ki jim odgovarja. 

Dobimo število 10 000, zapišemo ga lahko v razpredelnici, ponovimo tudi desetiške enote in odnose med njimi. 

Naredimo primerjavo: 

1Dt = 10T 

1Dt = 100S 

1Dt = 1000D 

1Dt = 10 000E 

Ugotovitve zapišejo v zvezek. 


liki geometrijskih teles, enotske kocke, pozicijsko računalo 

REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 












• ZAPOREDJE NARAVNIH ŠTEVIL DO 10 000 



MINIMALNI: 

• 



TEMELJNI: 



10 000. 

OBLIKE DELA : 












2. ura 

Učenci v svoji okolici iščejo in pripovedujejo, česa je v okolici več kot 1000. 

a ) Opazujejo 

– strešnike, kamenje v kamniti ograji, lahko tudi učence na šoli, copate, čevlje, papir, knjige v knjižnici, 

parketne deščice v razredu … 

b) Ocenjujejo 

• zapišejo svoje ocene teh predmetov na listič, 

• štejejo in računajo, 

• predstavljajo načine preštevanja. 

Štetje vzame veliko časa, zato si nekateri učenci pomagajo (množenje in seštevanje). 

• Vprašajo knjižničarko po številu knjig v šolski knjižnici. 

• Pozanimajo se, koliko učencev ima šola. 

• Pogledajo na paket, koliko papirja je v enem paketu. 

O svojih ugotovitvah poročajo v skupini. 


liki geometrijskih teles, enotske kocke, pozicijsko računalo,

REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 











• naravna števila do 10 000 

• zaporedje naravnih števil do 10 000 

• predhodnik in naslednik danega števila 


MINIMALNI: 

• 



TEMELJNI: 



10 000. 

OBLIKE DELA : 











3. ura 


Zapišejo vse tisočice do 10 000. Pripovedujejo ustno, zapišejo števila z besedo in z enicami in oznako. 

desetiške oznake število zapis z besedo 

1 T 1000 tisoč 

Na številskem traku ugotavljajo zaporedje števil. 

OREHEK. 

Igra UGANI ŠTEVILO (navodila so v PRIROIČNIKU) 


liki geometrijskih teles, enotske kocke, pozicijsko računalo, didaktične igre, 

REFLEKSIJA:


RAZRED: 4 

UČITELJ: 












• ZAPOREDJE NARAVNIH ŠTEVIL 


MINIMALNI: 

• 


TEMELJNI: 



10 000. 



OBLIKE DELA : 












4. ura 

Zapisovanje in prikazovanje danih števil. 

Števila zapišejo iz desetiških enot: 

• zapišejo v razpredelnico (Dt, T, S, D, E) 

Dt T S D E 

5 2 3 4 = 5T 2S 3D 4E = 5234 

1 8 7 0 = 1T 8S 7D OE = 1870 

• pretvorijo v številko, na mesto manjkajočih enot napišemo nič (npr. 2T 4S 6E = 2406), 

• prikažejo na pozicijskem računalu

Preštevajo denar (do 10 000) in na začetku uporabljamo samo bankovce. Ko učenci usvojijo štetje, 

dodamo še kovance. 

Štejejo naj denar ter pretvarjajo iz manjših zneskov v večje zneske in obratno. 

OREHEK: 

Kartončki s števili, zapisovanje števil. 


liki geometrijskih teles, enotske kocke, pozicijsko računalo, didaktične igre, modeli evrskih bankovcev, modeli 

evrskih kovancev 

REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 















MINIMALNI: 

• 



TEMELJNI: 



10 000. 

OBLIKE DELA : 












5. ura 

Učenci rišejo števila 

• najprej do 1000 s ploščo (za stotico), stolpcem (za desetico) in kockico (za enico), 

• dodamo še tisočico – 1T = 10S (položimo 10 plošč drugo na drugo in ugotovimo, da je to 

tisoč kock). 

Števila predstavljajo z enotskimi kockami.

Števila zapisujejo v zvezek. Števila zapišejo v razpredelnici. 

OREHEK: 

Kartončki s števili 




REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 















MINIMALNI: 

• 



TEMELJNI: 



10 000. 

OBLIKE DELA : 












6. ura 

Z danimi števkami (5, 3, 1, 4) sestavljamo števila: 

– največje štirimestno število, 

– najmanjše štirimestno število, 

– štirimestno število, kjer je 4 na D; poiščemo vse možnosti (npr. 5341, 5143, 1345, 1543, 3145,

3541). 

Zapis v obliki miselnega vzorca 




REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 















MINIMALNI: 

• 



TEMELJNI: 



10 000. 

OBLIKE DELA : 









preštela še strešnike na lopi, drvarnici, hiši in skednju. Seštela sta vse strešnike in ugotovila sta, da jih je res 10 000.



7. ura 

Narisana števila pretvarjajo. Najprej si natančno ogledajo slikovni prikaz. 

Števila z desetiškimi enotami vstavljajo v preglednico in tako ugotavljajo pravilnost. 

Učenci nad število lahko zapišejo desetiške enote, tako laže določijo velikost števila. 

Računajo vsoto števil, lahko na pamet, pisno poiščejo razliko in vsoto števil. 




REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 















MINIMALNI: 

• 



TEMELJNI: 



10 000. 

OBLIKE DELA : 



KOGNITIVNI KONFLIKT:









8. ura 

Usvojijo prikaze števil, velikostne odnose zaporedja in urejanje. Pomagajo si z raznimi igrami. 

Besedilne naloge rešujejo s pisnim seštevanjem in odštevanjem. 

OREHEK: 

Sami sestavijo podobno besedilno nalogo. 




REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 














MINIMALNI: 

• 


TEMELJNI: 



10 000. 



OBLIKE DELA : 

Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo,












9. ura 

Iščejo predhodnike in naslednike danih števil, pomagajo si s številskimi trakovi. Nekatera števila tudi zapišejo 

razčlenjeno z desetiškimi enotami. 

Učenci se igrajo menjavo bankovcev (večje v manjše), nekatere menjave tudi zapišejo. 

Ponovimo dele celote (osmina). 

OREHEK: 

Nalogo z besedilom ‐ ponovimo reševanje nalog z besedilom: preberemo, podčrtamo pomembne podatke, 

naredimo načrt reševanja , računamo. 




REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 














STANDARDI ZNANJA:

MINIMALNI: 

• 

TEMELJNI: 



10 000. 



OBLIKE DELA : 












10. ura UTRJEVANJE 

Uporabimo predlog nalog za preverjanje razumevanja (računanje z denarjem, velikostni odnosi, predhodnik, 

naslednik, zapisovanje števil po nareku.) –GLEJ PRIROČNIK 4 




REFLEKSIJA: 


RAZRED: 4 

UČITELJ: 















MINIMALNI: 

• 

TEMELJNI: 



10 000. 

METODE UČENJA:

azgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom 

OBLIKE DELA : 












11. ura PREVERJANJE ZNANJA 

Pisno preverjamo učenčevo znanje, predlog nalog za preverjanje znanja je v priročniku. 

Sledi analiza rešitev. 




REFLEKSIJA:

dnevne priprave - Praktik

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?