odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije

OSREDNJA TEMA: Sladkorna bolezen in debelost - neželeni učinki psihiatričnih zdravil
Psihiatrična zdravila in dodatni kilogrami
® Slavka Brajović Hajdenkumer
Kot vsa zdravila imajo tudi tista, ki jih uporabljajo za zdravljenje duševnih motenj, neželene učinke. Čeprav imajo
novi antipsihotiki teh občutno manj in jih bolniki laže prenašajo, ugotavlja doc. dr. Virginija Novak Grubič, spec.
psihiatrije s Psihiatrične klinike UKC Ljubljana, pa lahko predvsem na začetku zdravljenja povzročijo povečanje
telesne teže.
Zaostrene gospodarske razmere, ki pestijo
Slovenijo že četrto leto zapored, se
odražajo tudi na duševnem zdravju prebivalstva.
Ob tem, da so hude duševne motnje,
kot so različne oblike psihoz, dokaj
stalne in manj odvisne od zunanjih okoliščin,
pa slovenski psihiatri zaznavajo
porast drugih duševnih motenj. Ljudje so
pogosteje depresivni, teže se prilagajajo,
pesti jih občutek brezizhodnosti in rešitev
posledično iščejo v samomoru, pojasnjuje
psihiatrinja doc. dr. Novak Grubičeva.
Psihiatri se z njimi pogosto srečujejo v
psihiatrični urgentni ambulanti.
Neželeni učinki
Pri psihiatričnem zdravljenju uporabljajo različne skupine
zdravil. Pri hudih duševnih motnjah, kot sta denimo shizofrenija
in bipolarna bolezen, gre namreč za biološko pogojeno nepravilno
oziroma iztirjeno sproščanje živčnih prenašalcev v
možganih. Zdravila za zdravljenje tovrstnih motenj se uporabljajo
že pol stoletja in prav njim gre zasluga, da lahko veliko ljudi
s hudo duševno motnjo večino svojega življenja preživlja zunaj
bolnišničnega okolja, ali kot pravi doc. dr. Novak Grubičeva: »Zunaj
“azilov”, na katere so bili obsojeni v preteklosti. Predvsem
zdravila iz skupine antipsihotikov in antidepresivov so bolnikom
omogočila boljšo kakovost življenja, saj so jim dobesedno odprla
vrata psihiatričnih ustanov.« Toda, ker ta zdravila neselektivno
učinkujejo na različne sisteme možganskih receptorjev in
živčnih prenašalcev, imajo tako kot vsa druga tudi neželene
učinke. Medtem ko je pri zdravljenju z antidepresivi povečevanje
teže redko, nekateri bolniki občutijo celo zmanjšan apetit,
pa se ob jemanju antipsihotikov bolniki lahko zredijo.
Starejši antipsihotiki so povzročali več neprijetnih motenj gibanja.
Novi antipsihotiki imajo neželenih učinkov bistveno manj in
jih bolniki bolje prenašajo. Kljub temu pa lahko bolniku povzročajo
več zaspanosti in, predvsem na začetku zdravljenja, tudi
pridobivanje odvečnih kilogramov. Pojavi pa se lahko tudi inzulinska
rezistenca, zaradi katere se v nadaljevanju razvije sladkorna
bolezen. Povečanje telesne teže kot neželen učinek zdravljenja
z antipsihotiki povezujejo z delovanjem na histaminske in nekatere
serotoninske receptorje, ki se poleg drugih nahajajo v možganskih
celicah. Vzrok za inzulinsko rezistenco pa ni pojasnjen.
12 Sladkorna bolezen
MAJ 2013
Doc. dr. Virginija Novak Grubič, spec.
psihiatrije, s Psihiatrične klinike UKC Ljubljana
foto: OSEBNI ARHIV V. N. G.
Ne zredijo se vsi bolniki
Preden se psihiater odloči za posamezno zdravilo, ki bi
lahko povzročilo pridobivanje kilogramov, bo opravil splošni
telesni pregled bolnika, odredil nekatere laboratorijske preiskave,
s katerimi bo med drugim preveril
stanje maščob in sladkorja v krvi, in
določil indeks telesne mase. Zbral bo
tudi podatke o pojavnosti debelosti in
sladkorne bolezni v bolnikovi družini.
Ob tem specialistka psihiatrije, doc. dr.
Virginija Novak Grubič, poudarja: »Treba
je povedati, da se ne zredijo vsi bolniki;
pri tistih, ki so k temu bolj nagnjeni,
pa teža pogosto narašča že kmalu
po uvedbi zdravila. V teh primerih znova
ocenimo stanje in se v dogovoru z bolnikom
odločimo za kakšen drug antipsihotik,
ki manj vpliva na težo. Pogosto
po menjavi bolniki večinoma tudi shujšajo. Nekateri pa kljub
zamenjavi zdravil ne izgubijo teže. Delno lahko to pripišemo
tudi bolj pasivnemu življenju, pomanjkanju volje in posledično
telesne aktivnosti, kar pa je znak osnovne bolezni, predvsem
kadar gre za kronične oblike psihoz.« Težava nastane,
kadar zdravilo dobro učinkuje na samo duševno bolezen, in
ga bolniki dobro prenašajo, teža pa narašča. Zato bolniki, ki
jih pridobljeni kilogrami zelo motijo, pogosto na lastno pest
prekinejo zdravljenje. Takšna odločitev vodi v ponovitev bolezni
in ponovno bolnišnično zdravljenje.
Nad kilograme z aktivnostjo
K hujšanju pogosto pomaga že zamenjava zdravila, ne pa
vedno. Nekaterim bolnikom pri lajšanju simptomov psihiatrične
bolezni najbolj pomaga ravno antipsihotik, po katerem so
se zredili, in ga zato ne želijo zamenjati. Za te bolnike so najprimernejši
programi zdravega načina življenja. Na Psihiatrični
kliniki Ljubljana in tudi v drugih psihiatričnih bolnišnicah
potekajo posebni tečaji, na katerih bolnike izobražujejo
o zdravem življenjskem slogu, primerni prehrani in telesni
aktivnosti. Bolniki imajo na voljo tudi telovadbo, fitnes in organizirano
hitro hojo. Uporaba posebnih zdravil za hujšanje
pa zaradi nepredvidljivih posledic v psihičnem stanju za te bolnike
ni najprimernejša.
Resna duševna motnja kot kronična bolezen
Nekateri ljudje se zaradi občasnih psihičnih motenj s kombinacijo
zdravil in/ali psihoterapevtskih metod zdravijo krajši
čas in po izboljšanju morda nikoli več ne potrebujejo psihiatra.
Na drugi strani pa so bolniki, ki zbolijo za resnejšimi
duševnimi motnjami. Mednje spadajo predvsem različne
oblike shizofrenije, bipolarna motnja, hujše oblike anksioznih
in ponavljajočih se depresivnih motenj in različne posledice
organske poškodovanosti možganov, med katerimi da-