odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije

men rednih obrokov in ritma prehranjevanja,
načine priprave obrokov, pogovorimo
se o prehranjevanju z zmanjšanim
energijskim vnosom, o prehranjevanju
zunaj doma, o nakupovanju živil in branju
deklaracij pri nakupovanju živil, o bazalnem
metabolizmu, analizi telesne sestave
– ugotavljamo, ali telesno težo izgubljajo
na račun maščobe, mišične mase ali
vode,« potek delavnice zdravega hujšanja
nazorno opiše mag. Jožica Mesarič, dr.
med., vodja zdravstvenovzgojnega centra
Zdravstvenega doma Ljubljana Moste-
Polje. Udeleženci delavnice vodijo svoj
dnevnik prehranjevanja – kdaj so jedli,
katera konkretna živila so zaužili in v
kakšnih količinah. Dnevnik prehranjevanja
oddajo vodji delavnice, ki ga pregleda
in predlaga spremembe pri prehranjevanju.
Tako lahko vsak udeleženec na lastnem
primeru ugotovi, kaj bi lahko pri svojem
načinu prehranjevanja spremenil.
»Marsikdo s povečano telesno težo nima
občutka za žejo, temveč meni, da je lačen.
V delavnici pa vodja udeležencem svetuje,
naj najprej popijejo kozarec vode, pri
čemer udeleženci pogosto ugotovijo, da so
bili žejni in ne lačni,« opozarja mag. Mesaričeva.
Krepitev dobrega občutka
Na delavnicah se posvečajo tudi posameznikovi
samopodobi in krepitvi samozaupanja,
da lahko vsakdo v svoj način življenja
vnese spremembe. Na srečanjih telesne
dejavnosti v delavnici zdravega hujšanja,
ki trajajo 45 minut, pa poskušajo pri
udeležencih postopno spodbuditi veselje
do gibanja. Na začetku in na koncu delavnice
opravijo preizkus hoje na dva kilometra,
pri čemer ugotovijo začetno in končno
stanje pri svoji telesni zmogljivosti. S postopno
telesno dejavnostjo v vsakdanjem
življenju se izboljšuje tudi telesna zmogljivost,
kar je seveda spodbuda za nadaljnje
gibanje.
Do uspeha z majhnimi koraki
Udeleženci so s potekom delavnice zadovoljni,
do sebe pa so precej kritični,
ugotavlja Mesaričeva. Delavnico navadno
obiskujejo do konca. Uspeh udeležencev
delavnice zdravega hujšanja je predvsem
v večji gibljivosti, boljšem počutju: »Niso
toliko lačni in nimajo slabega občutka, ko
jedo. Morda naj omenim, da je v ljudeh
zakoreninjen mit, da ne smejo jesti kruha,
saj naj bi redil, v delavnici pa spoznajo,
da je cilj uravnotežena prehrana in
ne črtanje nekaterih živil. Spoznajo tudi,
»V našem zdravstvenovzgojnem centru
so udeleženci v povprečju stari od 45 do
55 let. Tretjina udeležencev je moških,
njihova udeležba pa se v zadnjem času
celo povečuje,« opaža Jožica Mesarič, ki
dodaja še, da se delavnic zdravega hujšanja
udeležujejo tudi diabetiki, a ti navadno
shujšajo teže. Pri izvajanju telesne
dejavnosti je vodja še posebej pozoren
na morebitne težave, ki bi jih utegnil
imeti sladkorni bolnik. Sicer imajo udeleženci
delavnic precej gibalnih in drugih
težav, kot so utrujenost, okornost, omejitev
v življenjskih aktivnostih – pri vožnji
z avtom, pri hoji, opravljanju gospodinjskih
opravil, pogosto pa so tudi socialno
izključeni. Glede zdravstvenih težav pa
Mesaričeva poudarja predvsem povišan
krvni tlak, povišan holesterol, povišan
srčni utrip ob minimalnem naporu, težave
s koleni in kolki.
da se okus lahko spreminja, pri čemer
mislim na to, da sčasoma ugotovijo, da
jim ni več treba toliko soliti pa tudi sladkati.
Udeleženci v delavnici spoznajo, da
je njihova telesna teža pod njihovim nadzorom.
Ker pa se več gibajo, se tudi več
družijo,« spoznanja in izkušnje opisuje
mag. Mesaričeva. Po končani delavnici v
skupini pridobljena motivacija skopni in
samodiscipline je manj, zato je tudi precej
“povratnikov”. Po končani delavnici
imajo udeleženci sicer vsak mesec na voljo
kontrolo analize telesne sestave in nekateri
prihajajo na analizo vsak mesec
več let. Rezultati jih motivirajo, hkrati pa
imajo takrat tudi možnost za posvet pri diplomirani
medicinski sestri.
Prihodnost svetovanja za zdravje
»V zadnjem času opažamo predvsem
povečano povpraševanje po delavnicah s
področja duševnega zdravja, ki jih že pripravljamo.
S posebno pozornostjo pa pristopamo
tudi k zmanjševanju neenakosti
v zdravju, saj raziskave kažejo, da socioekonomski
status pomembno vpliva na
posameznikov življenjski slog, s tem pa
tudi na čezmerno prehranjenost in debelost.
Zato bomo v kratkem začeli izvajati
projekt norveškega finančnega mehanizma
zagotavljanja lažje dostopnosti do preventivnih
programov in s tem zmanjševanja
neenakosti na področju zdravja,« napoveduje
asistentka Sanja Vrbovšek.
Zdravo hujšanje
V celotnem obdobju izvajanja programa,
torej od leta 2002 do leta 2012, je bilo izvedenih
2095 delavnic Zdravo hujšanje,
v katere se je vključilo že 31.500 ljudi.
CINDI Slovenija
Program CINDI je usmerjen v preprečevanje
štirih ključnih dejavnikov tveganja:
nezdravega prehranjevanja, nezadostne
telesne dejavnosti, kajenja in tveganega
uživanja alkohola. Trenutno je v
mrežo CINDI vključenih 33 držav, od
leta 1994 tudi Slovenija.