odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije
odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije
odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
ZA NAŠE ZDRAVJE: Diabetična noga<br />
Pazi, kje hodiš!<br />
® Vanja Badovinac<br />
Tegoba, ki pogosto spremlja sladkornega bolnika, je diabetična noga. Na prvi pogled nedolžen kamenček v čevlju<br />
ali prevroča mivka na dopustu mu lahko življenje postavi na glavo. Zakaj in kako se temu izogniti, o tem smo se<br />
pogovarjali z vodjo Diabetološkega oddelka v UKC Ljubljana, doc. dr. Vilmo Urbančič, dr. med.<br />
Doc. dr.<br />
Vilma Urbančič,<br />
dr. med.,<br />
UKC Ljubljana<br />
Diabetična noga je bolna noga sladkornega<br />
bolnika. Gre za nogo z okvaro živčevja<br />
ali motnjo v arterijski prekrvitvi. Tisto,<br />
česar se najbolj bojimo, je razjeda na<br />
nogi, največkrat nastane na podplatu. Če<br />
razjede na nogi ne opazimo pravočasno,<br />
se lahko okuži in močno napreduje.<br />
Nastanejo zapleti, najslabši izid je<br />
amputacija noge.<br />
Zakaj imajo ravno sladkorni bolniki<br />
pogosto prizadeto stopalo?<br />
Sladkorni bolnik ima pogosto prizadeto<br />
živčevje in zato oslabljeno občutljivost<br />
za različne dražljaje. Sladkorni<br />
bolniki ne čutijo bolečine in ekstremnih<br />
temperatur, kar je slabo. Bolečina se je<br />
v naravi razvila kot način obrambe, da<br />
zmoremo ukrepati. Nekdo, ki bolečine<br />
ne občuti, pa tega signala ne prepozna<br />
in se ne odzove ustrezno, torej obrambno.<br />
Kako sladkorni bolnik torej ve, da ima<br />
problem z nogami?<br />
Sladkorni bolnik si mora vsak večer<br />
pregledati noge. Če sam tega ne zmore,<br />
Trda koža na mestih največje obremenitve<br />
naj uporabi ogledalo ali naj to opravijo<br />
svojci. Pozorni moramo biti tudi na obilno<br />
tvorbo trde kože. Pod trdo kožo se<br />
lahko razvije razjeda, ki je skrita, bolnika<br />
pa zaradi okvarjenega živčevja ne<br />
boli. V resnici se lahko pod pokrovom<br />
trde kože skriva hud problem.<br />
Nastajajo razjede zgolj zaradi mehanskih<br />
poškodb ali se to lahko zgodi tudi kako<br />
drugače?<br />
Okvara živčevja, imenujemo jo nevropatija,<br />
nastane zaradi sladkorne bolezni.<br />
Zajame lahko vse segmente živčevja,<br />
senzorično, motorično in vegetativno.<br />
Na tveganje za nastanek razjede<br />
poleg motenj občutka pomembno vplivajo<br />
tudi deformacije nog, ki so posledica<br />
motorične nevropatije, in suhe kože,<br />
ki je posledica nevropatije avtonomnega<br />
živčevja. Pomemben dejavnik so motnje<br />
v prekrvitvi. Bolnike razvrstimo glede<br />
na stopnjo ogroženosti v skupine,<br />
razvrstitev pa je odvisna od tega, koliko<br />
dejavnikov tveganja za razjedo je prisotnih.<br />
Kakšne težave še lahko povzroča<br />
diabetična nevropatija?<br />
Okvara senzoričnega živčevja se kaže<br />
z dvema vrstama simptomov – oslabljen<br />
ali odsoten občutek za različne dražljaje<br />
spada med negativne simptome: bolnik<br />
ne čuti tistega, kar bi moral, zato<br />
prihaja do poškodb in razjed. Nič manj<br />
neprijetni pa niso pozitivni simptomi, torej<br />
tisti, ko ima bolnik neprijetne občutke,<br />
ne da bi zanje obstajal razlog: noge<br />
Motnje arterijske prekrvitve<br />
ga bolijo, pečejo, čuti krče, mravljinčenje,<br />
bolečino že ob rahlem dotiku. Tovrstne<br />
težave, zlasti krči, so najhujši ponoči.<br />
Bolnik slabo spi, zjutraj vstane utrujen<br />
in neprespan, kar slabo vpliva na<br />
kakovost njegovega življenja. Bolniki so<br />
kronično utrujeni, s težavo opravljajo<br />
svoje delo v službi in doma. Posledično<br />
se pogosto soočajo z depresijami.<br />
Nevropatija je okvara živčevja. Pogosta<br />
je pri sladkornih bolnikih. Zajame lahko<br />
vse segmente živčevja:<br />
Senzorično – prenaša sporočila v možgane:<br />
občutke bolečine, dotika, temperature,<br />
za položaj sklepov v prostoru.<br />
Motorično – možgani pošiljajo ukaze<br />
mišicam, naj se krčijo.<br />
Vegatativno ali avtonomno – uravnava<br />
delovanje notranjih organov.<br />
Kaj lahko stori bolnik, da bo zdravljenje<br />
razjede na nogi uspešno?<br />
Razbremenitev prizadetega mesta je<br />
zelo pomembna. To seveda ne pomeni,<br />
da bi moral bolnik z razjedo ležati v postelji.<br />
Razbremenitev se da doseči s posebnim<br />
začasnim čevljem, mavčevim<br />
škornjem ali copatom, pnevmatično ali<br />
vakuumsko opornico. Razen razbremenitve<br />
sta za dobro zdravljenje razjede<br />
pomembna še zadostna arterijska<br />
prekrvitev in učinkovito zdravljenje<br />
okužbe.<br />
Bolniki lahko sami preverijo delovanje<br />
žlez znojnic – diagnostični obliž je v prosti<br />
prodaji. Prizadetost nitja, ki oskrbuje<br />
žleze znojnice, se pojavi med prvimi.<br />
Kako odkrivate bolnike z diabetično nogo<br />
in tiste, ki so ogroženi, da bodo imeli te<br />
težave?<br />
Izvajamo presejalne teste. Ocenimo<br />
barvo in temperaturo kože, pogledamo<br />
nohte in dlakavost. Sledi ocena delovanja<br />
živčevja. Preverimo občutljivost na<br />
dotik, vibracijo ter toplo in hladno, s<br />
posebnim obližem ocenimo znojenje.<br />
Bolnik z oslabljeno občutljivostjo in<br />
24 Sladkorna bolezen<br />
MAJ 2013
Change language