VSEBINA 8 14 11 16 18 33 24 28 36 OSREDNJA TEMA: Sladkorna bolezen in debelost 10 Inzulinsko zdravljenje in telesna teža 12 Psihiatrična zdravila in dodatni kilogrami 14 Pogovor s Tatjano Grmek Martinjaš o debelosti otrok 16 Shujševalni programi 18 CINDI - delavnica zdravo hujšanje 20 Bolezenska debelost in bariatrična kirurgija 28 Pasti sladkih pijač AKTUALNO 5 Mednarodno srečanje v Zagrebu o ponarejenih zdravilih 6 Mednarodno srečanje v Ljubljani - DiaMind 8 Izsledki klinične študije pri otrocih MD-Logic 9 Jubilej družbe Novo Nordisk 11 Kongres <strong>društev</strong> <strong>diabetikov</strong> na Hrvaškem 35 Programi za kakovostno starost 36 Sladkorni bolniki v oddaji TV Slovenija Dobro jutro ZA NAŠE ZDRAVJE 24 Diabetična noga 26 Diabetični makularni edem ZDRAVJE NA KROŽNIKU 30 Pametna izbira živil GIBANJE 33 Hoja 22 EDUKOTIČEK 23 TERMINOLOŠKI KOTIČEK 4 Sladkorna bolezen MAJ 2013
AKTUALNO: Mednarodno srečanje v Zagrebu Originalna razprava o industriji ponaredkov ® Marija Mica Kotnik Podatek, da vsak dan najmanj sto tisoč ljudi zaužije katero od ponarejenih zdravil, je zgovoren. Nič manj pomemben ni tudi podatek, da zaradi tega farmacevtska industrija izgubi na letni ravni najmanj 75 milijard ameriških dolarjev ter da poznavalci napovedujejo kar 90-odstotno povečanje “prometa” s ponarejenimi zdravili v svetu. Konferenca Intelektiv, ki je bila pred kratkim v hrvaškem glavnem mestu, njen osrednji namen pa je bil prerez razmer pri zaščiti intelektualne lastnine oziroma zaščiti avtorskih pravic, je znova pokazala, da je segment ponarejanja zdravil eden tistih delov v sistemih, ki jim države namenjajo čedalje več pozornosti. Navsezadnje tudi zato, ker prav ponaredki zdravil postajajo v svetu čedalje večja težava. Problematika ponarejenih zdravil obstaja v državah v razvoju in tudi v razvitih državah, vendar je znano, da je več ponarejanja zdravil v revnih državah. Največ jih odkrijejo na Kitajskem, v Rusiji, Koreji, pa tudi v ZDA in Nemčiji. Resnični obseg problematike ni znan, ker je ponarejanje po naravi nevidna dejavnost in jo je težko zaznati in proučevati, je dejal predstavnik Interpola na zagrebški konferenci. Prav tako še ni bila izpeljana svetovna študija o razsežnostih ponarejenih zdravil. K temu zagotovo pripomore tudi dejstvo, da ni skupne definicije, kaj je ponarejeno zdravilo, saj se definicije ponarejenih zdravil med posameznimi državami razlikujejo. Prost pretok ponaredkov Vendar dejstvo ostaja: izdelava sodobnih zdravil je draga. Cene originalnih zdravil pa so tako visoke, ker razvoj zdravil in klinične študije pač niso poceni. Ponarejevalci nimajo teh stroškov, zato je njihov dobiček velikanski kljub nižjim cenam, po katerih prodajajo zdravila. Ponarejena zdravila obstajajo že od nekdaj, toda razcvet svetovnega spleta jim je na široko odprl vrata, poleg tega sta vstop <strong>Slovenije</strong> v Evropsko unijo (EU) in premikanje meja pomenila tudi lažji dostop za ponarejena zdravila, ki jih je vsako leto več. Podobno naj bi se zgodilo tudi na Hrvaškem, je bilo rečeno na zagrebški konferenci, saj bo Hrvaška julija postala 28. članica evropske družine, s tem pa se bo krepko povečal pretok kapitala, ljudi in tudi ponarejenega blaga. Problematika ponarejanja zdravil V Zagrebu je bil na konferenci med aktivnejšimi tudi slovenski pravnik Jaka Repanšek, ki je predstavil dileme, s katerimi se soočamo v naši državi. Zaradi hitrega tehnološkega razvoja in razvoja globalnega trga je nujna redefinicija in nadgradnja obstoječe zakonodaje s področja intelektualne lastnine, je menil v razpravi, saj določbe, ki urejajo oblike razpolaganja z avtorskimi deli, licenčna razmerja in avtorsko pogodbeno pravo ne ustrezajo sodobnemu času. V zvezi z Evropsko unijo je Repanšek posebej poudaril razdrobljenost zakonodaje na številnih področjih, saj imamo kljub nekaterim skupnim institutom v EU v resnici 27 različnih pravnih okvirov, ki urejajo intelektualno lastnino, kar seveda ni Kaj je ponarejeno zdravilo dobro za položaj EU na svetovnem trgu. Je pa omenil tudi tako v EU kot v Sloveniji aktualno razpravo o tako imenovanem plain packaging, torej o pobudi, da bi določene izdelke prenehali označevati z znamkami in razlikovalno embalažo. Tako bi bile denimo vse škatlice cigaret enake in brez vseh oznak, pobuda pa bi se lahko razširila tudi na druge izdelke, na primer na alkohol, določene vrste živil, ki so zdravju škodljiva, ipd. Na eni strani je legitimna težnja po varovanju zdravja, na drugi pa podjetniške pravice in svoboščine, zato bo razprava o tem vprašanju najbrž še dolgotrajna, je dejal Jaka Repanšek. Ponarejena zdravila so vrh ledene gore Problematika ponarejanja zdravil še zdaleč ni nedolžna, je na konferenci opozoril predstavnik enega največjih farmacevtskih podjetij, Pfizerja Yasar Yaman, saj ne gre več za osamljene primere, ko nekdo zaradi ponaredkov, ki jih največ prodajo po spletu, celo umre. Povedal je tudi, da je žal njihova modra tabletka, ki moškim pomaga izboljšati spolno življenje, v svetu eno najpogosteje ponarejenih zdravil. Kot smo slišali na konferenci, je ponarejanje zdravil le del splošne problematike zaščite avtorskih pravic in spoštovanja intelektualne lastnine (glasba, filmska industrija, videoindustrija ...). In le z ustreznimi prijemi in skupno ter odločno akcijo zoper pirate na vseh področjih se je mogoče upirati nadlogi, ki je pravzaprav kriminal. Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je ponarejeno zdravilo namerno in zavajajoče označeno glede istovetnosti in izvora. Ponarejanje se lahko nanaša na originatorska in generična zdravila. V pravnem pogledu je ponarejeno zdravilo izdelal nekdo drug in ne izvorni izdelovalec, tako da je brez pravic posnemal izdelek z namenom prevare ali goljufije, da nato trži kopirano zdravilo namesto originalnega. Ponaredki niso le tablete, kapsule in druge peroralne oblike, temveč so čedalje pogosteje to tudi injekcije, infuzije, raztopine in podobno. Izjemno težko jih je odkriti, ker so skoraj identični originalom. Sladkorna bolezen 5 MAJ 2013
Change language