odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije

je povedala predsednica društva Romana Praprotnik. S to akcijo
so hoteli dokazati, da lahko tudi sladkorni bolniki živijo povsem
normalno življenje, se družijo, plešejo in veselijo. »Zamisel
je zrasla iz spoznanja, da so v društvih doslej razmeroma dobro
poskrbeli za starejše sladkorne bolnike in jim prirejali izlete,
kar je seveda dobro. Toda čedalje več je mladih in tistih v srednjih
letih, ki jih pesti sladkorna bolezen. In ti so se počutili najbolj
osamljeni, izolirani ... Zato smo organizirali “zumbanje”,
ples, ki se ga udeležijo vsi, zdravi in sladkorni bolniki, in oboji
pravzaprav spoznajo, da je življenje lahko lepo.«
Romana razmišlja, da bodo letos akcijo še poglobili in jo razširili.
»Prav in lepo bi bilo, da bi nam sledila tudi druga društva
in bi “zumbanje” preraslo v vseslovensko akcijo društev
sladkornih bolnikov,« je dejala. Pojasnila je, da vsako priložnost,
ko se ljudje zberejo, izkoristijo za merjenje sladkorja.
Vemo, da se sladkorna bolezen hitro širi ter da se starostna
meja obolelih znižuje, kar zbuja še toliko večjo skrb. Lahko
bi rekli, da si društvo prizadeva veliko storiti na preventivi oziroma
pri zgodnjem odkrivanju sladkorne bolezni. Seveda
pa imajo tudi veliko izkušenj, ki potrjujejo prav tisto, kar sem
omenila na začetku, da lahko živijo normalno, brez omejevanja,
seveda ob upoštevanju zmernosti in uravnoteženosti
obrokov. Pa ob gibanju in veselju.
Družabni lendavski diabetiki
Predsednica lendavskega društva Zsuzsi Kepe je opozorila,
da se člani društva zelo radi družijo in gibljejo. »Ko organiziramo
piknike, vsi pridejo; nihče ne ostane doma! To pomeni,
da sladkorni bolniki morda celo podzavestno čutijo potrebo
po druženju, ki jim tudi pomaga pri premagovanju bolezni
in ohranjanju nizke ravni sladkorja.«
Zsuzsi je povedala, da vedno tudi merijo sladkor in potem
tistega, ki ima najnižjega, ustrezno nagradijo s kakšno malenkostjo,
največkrat s priboljškom ali litrom vina. Tudi v Lendavi
se člani društva radi zavrtijo in med plesom vsi pozabijo na
bolezen, pa tudi sladkor je potem nižji, je rekla Zsuzsi: »Svoje
bande sicer še nimamo in moramo godce najemati ...«
Tudi na razstavnem prostoru lendavskega društva smo videli,
da med velikonočnimi prazniki njihovi sladkorni bolniki
niso prikrajšani. Stojnica se je kar šibila od dobrot, tako značilnih
za Prekmurje. »Seveda se pri tem vsi zavedamo, kako
nujno je spoštovati načelo zmernosti in gibanja,« je rekla
vedno nasmejana Zsuzsi.
Posredovanje strokovnosti
med ljubljanskimi diabetiki
Ljubljansko društvo vodi predsednica Judita Erjavec. Povedala
je, da je temeljni moto njihovega delovanja v društvu posredovanje
strokovnega znanja. Zato organizirajo redna srečanja
z zdravnikom diabetologom, ki jih izobražuje, in drugimi
specialisti. Tako se je postopoma spremenilo tudi razumevanje
sladkorne bolezni in posledično način prehranjevanja.
»Temelj prehrane za sladkorne bolnike ni več dieta, marveč
normalna uravnotežena prehrana, kakršno bi pravzaprav
moral imeti vsakdo,« je dejala Judita.
V društvu sicer tudi vsak teden telovadijo, plavajo in kegljajo,
radi plešejo in redno vsak teden hodijo na Ljubljanski grad,
občasno pa ob primernem vremenu “obredejo” vse vzpetine
v okolici Ljubljane, od Toškega čela do Katarine in Sv. Jakoba,
do Grmade in Šmarne gore.