odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije
odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije
odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
AKTUALNO: 90 let družbe Novo Nordisk<br />
Tekmovalnost je obrodila izjemne rezultate<br />
® Slavka Brajović Hajdenkumer<br />
Vznemirljiva zgodba vodilne farmacevtske družbe s področja oskrbe sladkornih bolnikov, Novo Nordisk, se je<br />
začela na začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja, ko sta se danska zakonca Krogh iz Kanade v domovino vrnila<br />
z dovoljenjem za izdelavo revolucionarnega zdravila – inzulina v Skandinaviji. Prvotna skupina raziskovalcev se je<br />
sprla in se razdelila v dve podjetji, Nordisk Insulinlaboratorium in Novo Terapeutisk Laboratorium. Posledica več<br />
desetletij medsebojnega tekmovanja je bil izjemen razvoj zdravil in pripomočkov za zdravljenje sladkorne bolezni.<br />
Leta 1989 sta podjetji znova strnili vrste in se združili pod imenom Novo Nordisk.<br />
Danski Nobelov nagrajenec dr. Avgust<br />
Krogh in njegova žena Marie, zdravnica<br />
in tudi sama bolnica z diabetesom tipa<br />
2, sta na svojem obisku Združenih držav<br />
Amerike leta 1922 izvedela za odkritje<br />
inzulina v Kanadi. Zaradi prvih poročil<br />
o zdravljenju <strong>diabetikov</strong> s hormonom<br />
inzulinom sta se odločila obiskati še Toronto<br />
v Kanadi. Na tamkajšnjem inštitutu<br />
sta namreč raziskovalca Charles Best<br />
in Frederick Banting leto pred tem odkrila<br />
revolucionarno zdravilo – inzulin.<br />
Tega sta pridobila iz trebušne slinavke<br />
psa in z njim zdravila psa, ki sta mu<br />
pred tem povzročila sladkorno bolezen.<br />
Zakonca Krogh sta se iz Kanade v domovino<br />
vrnila z dovoljenjem za proizvodnjo<br />
in prodajo inzulina. Avgust Krogh se<br />
je povezal z dr. Hansom Christianom<br />
Hagedornom, s katerim sta konec leta<br />
1922 iz trebušne slinavke govedi poskusno<br />
pridobila majhno količino inzulina.<br />
Le tri mesece pozneje, marca 1923,<br />
so s tako pridobljenim inzulinom začeli<br />
zdraviti prve diabetike. To leto velja<br />
tudi za leto rojstva družbe Novo Nordisk.<br />
Slabo desetletje pozneje sta v Kø benhavnu<br />
ustanovila tudi Nordisk Insulinlaboratorium<br />
in začela tržiti prvi skandinavski<br />
inzulin, Insulin Leo. Pri prvih raziskavah<br />
in razvoju inzulina sta Kroghu in Hagedornu<br />
pomagala tudi brata Pedersen.<br />
Herald Pedersen je bil inovator, ki je<br />
zasnoval aparate in vso tehnično podporo<br />
za pridobivanje tega zdravila. Njegov<br />
brat Thorvald Pedersen, farmacevt, pa je<br />
imel na skrbi analizo kemičnih procesov<br />
pridobivanja inzulina. Zaradi nesoglasij<br />
s Kroghom in Hegedornom sta brata Pederson<br />
kmalu zapustila Nordisk. Ustanovila<br />
sta svoje podjetje in ga poimenovala<br />
Novo Terapeutisk Laboratorium. Že<br />
leta 1924 sta brata Pederson pridobila tekoči<br />
inzulin, Insulin Novo. Izumila sta<br />
tudi nove brizge, s katerimi so si bolniki<br />
laže odmerjali inzulin. Obe družbi<br />
foto: ARHIV NOVO NORDISK<br />
Dr. Avgust<br />
Krogh in<br />
njegova žena<br />
Marie<br />
sta uspešno poslovali in nenehna tekmovalnost<br />
ju je vodila v vedno nove, bolnikom<br />
prijaznejše rešitve. Danska pa se je<br />
z dvema farmacevtskima podjetjema<br />
povzpela med največje proizvajalke inzulina<br />
na svetu. V tridesetih letih so raziskovalci<br />
ugotovili, da je bil učinek takratnega<br />
revolucionarnega zdravila prekratek.<br />
Novo je začel tržiti inzulin z<br />
adrenalinom, ki naj bi podaljšal njegovo<br />
delovanje, a želenega učinka niso<br />
dosegli. Medtem pa so v Nordisku razvili<br />
inzulin z dodanim proteinom protaminom.<br />
To zdravilo je kljub nekaterim<br />
pomanjkljivostim bolnikom omogočalo,<br />
da so si lahko inzulin vbrizgavali le<br />
še nekajkrat na dan. Boljšo obliko inzulina<br />
s podaljšanim učinkovanjem so dosegli<br />
še desetletje pozneje in v petdesetih<br />
letih je zdravilo pod imenom NPH osvojilo<br />
ameriški trg. Podjetje Novo se je<br />
medtem ukvarjalo predvsem z vprašanjem,<br />
kako razviti čistejši inzulin.<br />
Človeški inzulin<br />
V šestdesetih letih so namreč ameriški<br />
raziskovalci dokazali, da uporaba živalskega<br />
inzulina pri diabetikih povzroča<br />
neželen učinek, in sicer razvoj protiteles,<br />
ki zavirajo učinkovitost inzulina. Zato<br />
je diabetik, da bi uspešno nadziral krvni<br />
sladkor, potreboval čedalje večje odmerke<br />
inzulina. Poleg tega je očiščen živalski<br />
inzulin bolnikom pogosto povzročal<br />
še hude alergije. Tako so bile nadaljnje<br />
raziskave usmerjene predvsem v pridobivanje<br />
čim čistejšega inzulina, da bi s<br />
tem zmanjšali ali se celo izognili razvoju<br />
protiteles. Leta 1973 so tako v Novu<br />
razvili monokomponentni inzulin, v Nordisku<br />
pa jim je prav tako uspelo pridobiti<br />
čistejši – prašičji inzulin. Klinične raziskave<br />
so pokazale, da sta obe novejši<br />
obliki inzulina povzročali manj alergij<br />
na inzulinsko zdravljenje in da visoko<br />
očiščen inzulin zahteva tudi manjše odmerke.<br />
Leta 1982 je Novu uspelo, kar ni<br />
še nikomur dotlej – raziskovalci so z zamenjavo<br />
ene same aminokisline v molekuli<br />
prašičjega inzulina pridobili težko<br />
pričakovani človeški inzulin. Torej inzulin,<br />
ki je bil po svoji molekularni strukturi<br />
in lastnostih povsem enak inzulinu,<br />
ki ga proizvaja človekovo telo. Pet let<br />
pozneje je Novo začel proizvajati človeški<br />
inzulin tudi z genetskim inženiringom,<br />
kar pomeni, da podjetje ni bilo več<br />
odvisno od trebušnih slinavk živali.<br />
Skupne sile<br />
Po desetletjih medsebojnega tekmovanja,<br />
ki je vodilo v izjemne izboljšave in<br />
razvoj inzulina, sta se leta 1989 danski<br />
podjetji združili v družbo Novo Nordisk<br />
ter skupna prizadevanja usmerili v razvoj<br />
novih zdravil in pripomočkov za<br />
zdravljenje sladkorne bolezni. Med pionirske<br />
korake pri zdravljenju diabetesa<br />
zagotovo spada tudi prvi inzulinski peresnik,<br />
ki bolnikom od konca osemdesetih<br />
let omogoča samostojno, diskretno<br />
in neboleče vbrizgavanje inzulina. Pozneje<br />
so v družbi razvili več sodobnih<br />
inzulinov, zdaj pa so vodilni tudi pri<br />
novi skupini zdravil za sladkorno bolezen,<br />
zdravil GLP – 1. Poleg devetdesetletne<br />
skrbi za sladkorne bolnike se Novo<br />
Nordisk danes uvršča med vodilne ozko<br />
specializirane farmacevtske družbe na<br />
svetu tudi na področjih hemofilije, motenj<br />
rasti in hormonskega nadomestnega<br />
zdravljenja.<br />
Sladkorna bolezen 9<br />
MAJ 2013
Change language