odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije

AKTUALNO:
Mednarodno srečanje v Zagrebu
Originalna razprava o industriji ponaredkov
® Marija Mica Kotnik
Podatek, da vsak dan najmanj sto tisoč ljudi zaužije katero od ponarejenih zdravil, je zgovoren.
Nič manj pomemben ni tudi podatek, da zaradi tega farmacevtska industrija izgubi na letni ravni najmanj
75 milijard ameriških dolarjev ter da poznavalci napovedujejo kar 90-odstotno povečanje “prometa”
s ponarejenimi zdravili v svetu.
Konferenca Intelektiv, ki je bila pred
kratkim v hrvaškem glavnem mestu,
njen osrednji namen pa je bil prerez
razmer pri zaščiti intelektualne lastnine
oziroma zaščiti avtorskih pravic, je znova
pokazala, da je segment ponarejanja
zdravil eden tistih delov v sistemih,
ki jim države namenjajo čedalje več pozornosti.
Navsezadnje tudi zato, ker
prav ponaredki zdravil postajajo v svetu
čedalje večja težava. Problematika
ponarejenih zdravil obstaja v državah v
razvoju in tudi v razvitih državah, vendar
je znano, da je več ponarejanja zdravil
v revnih državah. Največ jih odkrijejo
na Kitajskem, v Rusiji, Koreji, pa tudi
v ZDA in Nemčiji. Resnični obseg problematike
ni znan, ker je ponarejanje po
naravi nevidna dejavnost in jo je težko
zaznati in proučevati, je dejal predstavnik
Interpola na zagrebški konferenci.
Prav tako še ni bila izpeljana svetovna
študija o razsežnostih ponarejenih zdravil.
K temu zagotovo pripomore tudi
dejstvo, da ni skupne definicije, kaj je
ponarejeno zdravilo, saj se definicije
ponarejenih zdravil med posameznimi
državami razlikujejo.
Prost pretok ponaredkov
Vendar dejstvo ostaja: izdelava sodobnih
zdravil je draga. Cene originalnih
zdravil pa so tako visoke, ker razvoj
zdravil in klinične študije pač niso poceni.
Ponarejevalci nimajo teh stroškov,
zato je njihov dobiček velikanski kljub
nižjim cenam, po katerih prodajajo zdravila.
Ponarejena zdravila obstajajo že
od nekdaj, toda razcvet svetovnega spleta
jim je na široko odprl vrata, poleg
tega sta vstop Slovenije v Evropsko unijo
(EU) in premikanje meja pomenila
tudi lažji dostop za ponarejena zdravila,
ki jih je vsako leto več. Podobno naj bi
se zgodilo tudi na Hrvaškem, je bilo rečeno
na zagrebški konferenci, saj bo
Hrvaška julija postala 28. članica evropske
družine, s tem pa se bo krepko povečal
pretok kapitala, ljudi in tudi ponarejenega
blaga.
Problematika
ponarejanja zdravil
V Zagrebu je bil na konferenci med
aktivnejšimi tudi slovenski pravnik Jaka
Repanšek, ki je predstavil dileme, s katerimi
se soočamo v naši državi. Zaradi
hitrega tehnološkega razvoja in razvoja
globalnega trga je nujna redefinicija in
nadgradnja obstoječe zakonodaje s področja
intelektualne lastnine, je menil v
razpravi, saj določbe, ki urejajo oblike
razpolaganja z avtorskimi deli, licenčna
razmerja in avtorsko pogodbeno pravo
ne ustrezajo sodobnemu času. V zvezi
z Evropsko unijo je Repanšek posebej
poudaril razdrobljenost zakonodaje na
številnih področjih, saj imamo kljub nekaterim
skupnim institutom v EU v resnici
27 različnih pravnih okvirov, ki urejajo
intelektualno lastnino, kar seveda ni
Kaj je ponarejeno zdravilo
dobro za položaj EU na svetovnem trgu.
Je pa omenil tudi tako v EU kot v Sloveniji
aktualno razpravo o tako imenovanem
plain packaging, torej o pobudi,
da bi določene izdelke prenehali označevati
z znamkami in razlikovalno embalažo.
Tako bi bile denimo vse škatlice
cigaret enake in brez vseh oznak, pobuda
pa bi se lahko razširila tudi na druge
izdelke, na primer na alkohol, določene
vrste živil, ki so zdravju škodljiva,
ipd. Na eni strani je legitimna težnja po
varovanju zdravja, na drugi pa podjetniške
pravice in svoboščine, zato bo razprava
o tem vprašanju najbrž še dolgotrajna,
je dejal Jaka Repanšek.
Ponarejena zdravila
so vrh ledene gore
Problematika ponarejanja zdravil še
zdaleč ni nedolžna, je na konferenci
opozoril predstavnik enega največjih
farmacevtskih podjetij, Pfizerja Yasar
Yaman, saj ne gre več za osamljene primere,
ko nekdo zaradi ponaredkov, ki jih
največ prodajo po spletu, celo umre. Povedal
je tudi, da je žal njihova modra tabletka,
ki moškim pomaga izboljšati
spolno življenje, v svetu eno najpogosteje
ponarejenih zdravil. Kot smo slišali na
konferenci, je ponarejanje zdravil le del
splošne problematike zaščite avtorskih
pravic in spoštovanja intelektualne lastnine
(glasba, filmska industrija, videoindustrija
...). In le z ustreznimi prijemi in
skupno ter odločno akcijo zoper pirate
na vseh področjih se je mogoče upirati
nadlogi, ki je pravzaprav kriminal.
Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je ponarejeno zdravilo namerno
in zavajajoče označeno glede istovetnosti in izvora. Ponarejanje se lahko nanaša
na originatorska in generična zdravila. V pravnem pogledu je ponarejeno
zdravilo izdelal nekdo drug in ne izvorni izdelovalec, tako da je brez pravic posnemal
izdelek z namenom prevare ali goljufije, da nato trži kopirano zdravilo namesto
originalnega. Ponaredki niso le tablete, kapsule in druge peroralne oblike, temveč
so čedalje pogosteje to tudi injekcije, infuzije, raztopine in podobno. Izjemno težko
jih je odkriti, ker so skoraj identični originalom.
Sladkorna bolezen 5
MAJ 2013